SiNAPSA, četrtek, 19. maj 2022

eSiNAPSA

Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence

letnik 2021, številka 21

 

uvodnik

Epstein-Barr virus kot novo dognani povzročitelj multiple skleroze

Maša Čater

Z novim letom so prišla tudi nadvse zanimiva nova nevroznanstvena dognanja. Ena izmed najodmevnejših objav je vsekakor raziskava raziskovalcev z ameriške univerze Harvard o povezavi med nastankom multiple skleroze in okužbo z virusom Epstein-Barr (Slika 1), o kateri bomo govorili v tokratnem uvodniku nove številke 21.

— ❖ —

članki

Stres v zgodnjem otroštvu reprogramira možgane in pušča dolgotrajne spremembe v vedênju

Maša Čater

Na razvoj možganov v zgodnjem življenjskem obdobju vpliva mnogo dejavnikov. Pomembno vlogo pri tem igra tudi materina skrb za potomce. Raziskave kažejo, da materina odsotnost ali neustrezna nega potomcev v zgodnjem otroštvu predstavljata stres za potomce, ki nato povzroči dolgotrajne spremembe v čustvovanju, obnašanju in nevroendokrinoloških odzivih. Možganske funkcije se reprogramirajo in povzročijo spremembe v delovanju telesa, tako na fiziološki kot psihološki ravni. V zadnjih letih znanstveniki odkrivajo tudi vedno več dokazov o nastanku epigenetskih sprememb zaradi stresa v zgodnjem življenjskem obdobju, ki se lahko prenašajo iz generacije v generacijo.

— ❖ —

Nootropiki - bioaktivne spojine za izboljšanje nevrokognitivnih sposobnosti

Matjaž Deželak

V samo zadnjih sto ali dvesto letih se je način življenja povprečnega Zemljana spremenil bistveno bolj kot prej v več tisoč letih. Razvoj kmetijstva, industrije, znanosti, tehnologije in humanistike nas sicer prepričuje, da so vse spremembe pozitivne in koristne, vendar smo se novemu načinu življenja prilagodili predvsem sociološko kot družba, biološko in psihološko pa kot posamezniki tako hitrega preskoka v tako kratkem času nismo sposobni brez negativnih posledic. Družboslovne raziskave sicer kažejo, da je moderno bivanje po modelu »zahodnih« neoliberalnih družb ljudem življenje olajšalo, ga naredilo bolj prijetnega in zadovoljujočega, a iz biološkega vidika temu ni povsem tako. Vse bolj je jasno, da so drastične spremembe v načinu življenja in prehranjevanja od neolitske (predvsem pa od industrijske) revolucije naprej, evolucijsko gledano prehitre, da bi se človeški genom optimalno prilagodil. Še posebej življenje v strnjenih urbanih središčih je za veliko večino ljudi dolgoročno obremenjujoče. Med najpomembnejšimi družbenimi vrednotami so visoka produktivnost, nenehna ekonomska rast, kopičenje materialnih dobrin, vseživljenjsko učenje in hitro prilagajanje spremembam. Počitka in sprostitve je za veliko ljudi premalo, tisti, ki pa si dopusta in prostega časa lahko privoščijo več, ju večinoma preživljajo čim bolj aktivno. Da zmoremo takšen življenjski tempo, je potrebna nenehna telesna, umska in čustvena pripravljenost. Kot rečeno, evolucijsko za takšen način delovanja nismo dobro prilagojeni.

— ❖ —

aktualno

COVID-19 in možganska megla

Maša Čater

Letošnja konferenca SNC’21, ki jo je organiziralo slovensko nevroznanstveno društvo SiNAPSA, se je pričela s sklopom predavanj tujih strokovnjakov o eni izmed trenutno najaktualnejših medicinskih tem, o tem, kakšne posledice v telesu bolnika, natančneje v njegovih možganih, pušča obolenje COVID-19. Epidemija novega koronavirusa 2 je globalna težava, ki nas pesti že dve leti. V tem času so strokovnjaki podrobneje proučili naravo virusa in način njegovega delovanja v telesu. Ugotovili so, da SARS-Cov-2 deluje na več sistemov v telesu in da je izredno kompleksna bolezen, ki pri mnogih pusti dolgotrajne posledice. O vplivu SARS-Cov-2 na možgane smo v naši reviji že pisali ob začetku epidemije v 2020. Tokrat pa bomo govorili o novih dognanjih, ki so jih zdravniki in drugi strokovnjaki uspeli pridobiti o nevroloških posledicah COVID-19, ki vplivajo na kognicijo in duševno zdravje prebolelih (Slika 1). Našli boste tudi informacije, kako lahko sami prispevate k boljšemu razumevanju delovanja novega koronavirusa 2 na možgane s podatki o vašem zdravju in simpotmih, če ste med prebolevniki.

— ❖ —

V spomin Aaronu T. Becku

Alina Holnthaner

V začetku meseca novembra se je poslovil oče kognitivno-vedenjske terapije (KVT), dr. Aaron T. Beck.

— ❖ —

mnenje

Pridobljena možganska poškodba v doživljenjskem obdobju

Domen Šerdoner

»Pridobljene možganske poškodbe: dolgotrajna rehabilitacija oseb s pridobljeno možgansko poškodbo v doživljenjskem obdobju: strokovne podlage za nacionalne smernice in standarde storitev« (Slika 1) je brez dvoma visoko priporočljiv vodnik tako za zdravstvene delavce, študente, raziskovalce kot za odločevalce na področju pridobljenih možganskih poškodb.

— ❖ —

info