Zmigaj se! za možgane

Nika Čelik, 9. 3. 2010

Dandanes že vsakdo izmed nas vé, da je telesna aktivnost dobra za splošno zdravje. Ali ste vedeli, da je telesna aktivnost dobra tudi za vaše možgane? Če ste prepričani, da boste pametnejši, če boste vse dneve presedeli za računalnikom ali pred televizijo, pomislite še enkrat! Znanstvene raziskave kažejo, da je zdrav tisti, ki je aktiven. Posledica telesne aktivnost pa je tudi boljše delovanje možganov.

»Sedeča družba«

Ne dolgo nazaj smo si kot največji napredek človeštva predstavljali ustvarjanje »sveta na gumb«. In ga tudi dosegli. Nismo pa predvidevali davka, ki ga tak načina življenja prinaša - to je pretežno sedeče delo, telesna neaktivnost, kar pomeni poslabšan vaskularnim sistem in posledično slabšanje fizičnega in mentalnega zdravja.

Vse se začne že v mladih letih

Skoraj polovica, po nekateri podatki pa celo več, mladih ljudi med 12 in 21 letom starosti je telesno neaktivnih, kar pomeni, da nimajo redne telesne vadbe. Tudi mlajši otroci so v pretežni meri neaktivni, posledica tega pa je med drugim zelo razširjena debelost med otroci in mladostniki. Po eni od raziskav, objavljeni v ABC News, šolski otroci preživijo v povprečju približno pet ur na dan pred računalnikom, pri igranju video igric ali gledanju televizije. Zato je še kako pomembno, da tudi v šolah ohranjamo obvezno športno vzgojo, ki marsikateremu otroku predstavlja sploh edino športno udejstvovanje.

Pri odraslih ljudeh, ki v velikem deležu opravljajo sedeča dela, se prav tako pojavljajo številne težave, saj so glede na naravo dela in življenjski slog, premalo telesno aktivni. Prav zaradi tega je ena od bolezni modernega časa venska tromboza. Pojavi se, ker se zaradi pretiranega mirovanja cirkulacija krvi po telesu upočasni, kar lahko povzroča nastajanje strdkov in v najhujšem primeru tudi smrt.

O telesni aktivnosti

Beseda telesna vadba pomeni vaditi, trenirati, izvrševati, opravljati, uporabljati … Telesna vadba ali aktivnost je po naravi del nas, čeprav jo moramo dandanes zavestno vključevati v svoj dnevni urnik. Biološko je predstavljala osnovo preživetju, kot lovljenje in vzreja živali, nabiraje in pridelovanje hrane. Skozi zgodovino je bila telesna aktivnost tudi del fizičnega dela, ki so ga naši predniki opravljali. Kar je dandanes oblika telesne aktivnost – hoja – je bila včasih ena glavnih oblik transporta.

Hoja koristi možganom

Hoja, kot oblika rekreacije, je izredno koristna za naše možgane, saj z njo pospešimo cirkulacijo krvi po telesu in s tem prenos kisika in glukoze v možgane. Gibanje in telesna aktivnost nasploh pospešujeta dihanje in srčni utrip, tako da so možgani bolje prekrvavljeni in tako pridobijo več energije. Ob intenzivni vadbi mišice potrebujejo veliko več dodatnega kisika in glukoze. Pri zmerni, ne preveč utrujajoči hoji, pa temu ni tako.

Hoja nam torej pomaga »zbistriti misli«. Zato je nordijska hoja zagotovo dobra rekreacija prav za vse generacije, predvsem pa za starejše in osebe z določenimi zdravstvenimi težavami.

Hoja izboljša spomin

Raziskave, narejene na starejših odraslih, ki redno hodijo, so pokazale pomembno izboljšanje spominskih sposobnosti v primerjavi z neaktivnimi starejšimi. Hoja kot telesna aktivnost je prav tako vplivala na izboljšanje njihovih sposobnosti učenja, koncentracije in abstraktnega mišljenja. Pri tistih, ki so redno hodili vsaj 20 minut dnevno, se je tveganje za pojav možganske kapi zmanjšalo za 57%. V raziskavah so ugotovili tudi, da starejše ženske, ki redno hodijo, manj pogosto poročajo o težavah s spominom in drugih s starostjo povezanih upadih v mentalnih funkcijah.

Raziskovalci univerze v San Franciscu so preučevali možganske funkcije 6,000 žensk skozi osemletno obdobje. Izkazalo se je, da so ženske, ki so bile najbolj aktivne, občutile najmanj mentalnega upada.

Ni torej nujno, da pretečete maraton, dovolj je že malo telesne aktivnosti. Pa vendar velja: gibanje koristi; a več gibanja prinaša še več koristi. Tudi za delovanje možganov.

Zbudite svoje možgane z jutranjo telovadbo

S telesno aktivnostjo lahko začnete že takoj, ko se zjutraj prebudite. Ko ste še v postelji, se počasi pričnite pretegovati. Na vse strani in vse dele telesa – od prstov do okončin. Tako kot vam najbolj odgovarja. Pretegovanje zjutraj ali po daljšem mirovanju (sedenju) vam bo pomagalo pospešiti prebujanje in vas bo naredilo bolj pozorne. Telo se bo na tak način počutilo prijetno okrepljeno, saj boste pognali kri po žilah. Možgani bodo bolje prekrvavljeni in vstali boste vedri. Poleg tega bo samo gibanje (ki je lahko težava predvsem pri starejših) veliko bolj varno (padci so namreč drugi najpogostejši razlog poškodb hrbtenice in glave/možganov med osebami starejšimi od 65 let).


© SiNAPSA 2003-2012