SiNAPSA, petek, 24. marec 2017

eSiNAPSA

Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence

Trening možganov za bister um v zrelih letih

Komentar knjige Umovadba za bistre možgane v poznih letih (dr. Vojko Kavčič)

Simon Brezovar

Umovadba za bistre možgane v poznih letih je knjižni prvenec dr. Vojka Kavčiča, slovenskega psihologa in kognitivnega nevroznanstvenika, ki že več kot dvajset let deluje v Združenih državah Amerike, kjer se ukvarja z raziskovanjem možganov. Glavno področje njegovega raziskovanja je usmerjeno na proučevanje demenc in kognitivnega staranja. S tega področja je objavil številne znanstvene in strokovne prispevke, poleg tega pa je sodeloval tudi pri številnih mednarodnih projektih, katerih namen je bil poglobiti znanje o kognitivnem staranju. Glede na avtorjev raziskovalni interes ne preseneča, da je osrednja pozornost knjige namenjena prav kognitivnemu staranju.

Simon BrezovarKognitivno staranje je tema, o kateri zadnje čase veliko beremo. Nobena skrivnost ni, da v zadnjih nekaj desetletjih opažamo trend staranja prebivalstva, s tem pa se povečuje tudi število nekaterih bolezni, povezanih s staranjem. Najpogostejša med njimi je Alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja najpogostejši vzrok za demenco, med starostniki pa najbrž enega večjih strahov v jeseni življenja. Demenca ni zgolj težava obolelega, temveč tudi njegovih svojcev, ne nazadnje pa predstavlja tudi vse večji ekonomski problem za razvite države. Čeprav nam je uspelo v zadnjih nekaj letih zelo poglobiti poznavanje patofiziologije Alzheimerjeve bolezni, še vedno ne vemo povsem natančno, zakaj do nje pride, posledično pa tudi še nimamo zdravil, ki bi demenco pozdravila, oziroma učinkovito vplivala na njen potek. Zaradi tega se nevroznanost vzporedno s proučevanjem patofizioloških dejavnikov ukvarja tudi s proučevanjem dejavnikov tveganja za Alzheimerjevo bolezen. Tako smo se uspeli v zadnjih letih naučiti, da je tveganje za Alzheimerjevo bolezen povezano tako z dejavniki tveganja za srčnožilna obolenja (npr. visok krvni tlak, povišana raven holesterola v krvi), kakor tudi z nezdravim življenjskim slogom (nezdrava prehrana, pomanjkanje spanja in fizične aktivnosti, mentalna neaktivnost).

Umovadba

Kljub vse večjemu ozaveščanju o kognitivnem staranju in Alzheimerjevi bolezni v povezavi z življenjskim slogom lahko ugotovimo, da zaenkrat v slovenskem prostoru še nimamo čtiva, ki bi laičnemu bralcu problematiko osvetlilo na razumljiv in prijazen, a še vedno strokoven in znanstveno podkrepljen način. Knjiga dr. Kavčiča je točno to – poljudnoznanstvena knjiga o kognitivnem staranju in Alzheimerjevi bolezni – a hkrati tudi mnogo več. Knjiga ima tako teoretično kot tudi praktično vrednost. Teoretično vrednost vidim predvsem v tem, da bralca postopoma vodi skozi zapleten in skrivnosten svet možganov, hkrati pa ga poduči tudi o najpomembnejših principih, na osnovi katerih naši možgani delujejo. Avtor bralca seznani z nekaterimi najosnovnejšimi miselnimi procesi, pri katerih je glavni poudarek na spominu, ki je pri Alzheimerjevi bolezni najprej in najbolj prizadet. Bralec bo lahko razumel, do kakšnih sprememb pride, ko se možgani starajo, in zakaj do teh sprememb sploh pride. Pomemben vidik knjige predstavlja poglavje o Alzheimerjevi bolezni, ki je obravnavano zelo celostno. Poleg zgodovinskega orisa nas avtor seznani tudi z osnovnimi značilnostmi bolezni, poudari pa dostikrat spregledano vlogo svojcev in težav, s katerimi se le-ti soočajo. Praktično vrednost dajejo knjigi številni nasveti, kaj lahko sami naredimo za svoje možgane in kognitivne sposobnosti. Avtor poudari pomen fizične vadbe, spalne higiene, zdrave prehrane, meditacije in kognitivne aktivnosti.

Kot pove že sam naslov knjige, daje avtor glavni poudarek kognitivnemu treningu, ki ga sam poimenuje s simpatičnim izrazom umovadba in v katerem vidi enega glavnih zaščitnih dejavnikov zoper kognitivno staranje. Učinkovitost kognitivne vadbe pri zdravem kognitivnem staranju oziroma upočasnjevanju Alzheimerjeve bolezni podkrepi z izsledki znanstvenih raziskav, ki so pokazale pozitiven vpliv mentalnega treninga na kognitivne sposobnosti. Bralca ob tem natančno poduči, kaj pravzaprav kognitivni trening pomeni, po katerih principih deluje in na kakšen način bi bilo treba ustrezen kognitivni trening izvajati. Zelo dragocen del knjige predstavlja njen drugi del, v katerem bo lahko bralec našel naloge za okrepitev različnih kognitivnih sposobnosti. Te so razporejene v dve težavnostni stopnji (lažjo in zahtevno), bralcu pa omogočajo trening na področju vidnega zaznavanja, pozornosti, spomina in učenja ter reševanja problemov in logičnega sklepanja. Navodila so razumljiva, naloge pa izzivalne in zabavne. Pomembno se mi zdi, da avtor kognitivnega treninga ne razume zgolj v ožjem smislu (tj. kot reševanje specifičnih nalog, ki naj bi bile namenjene okrepitvi možganov) temveč tudi v širšem, ki se nanaša na trajnostno skrb za možgane preko kognitivne dejavnosti, ki jo lahko izvajamo na zelo različne načine.

Knjiga Umovadba za bistre možgane v poznih letih je gotovo dragocen prispevek k slovenski poljudnoznanstveni literaturi. Avtor uspe v knjigi združiti več zanimivih in v zadnjem času zelo aktualnih področij, ki jih predstavi razumljivo in lucidno, pri tem pa še vedno ohranja visoko raven strokovnosti. Knjiga Umovadba za bistre možgane v poznih letih, ki je izšla pri Založbi Miš letos poleti in je že doživela drugo izdajo, predstavlja celostno, kompleksno in znanstveno podkrepljeno obravnavo problematike kognitivnega staranja in Alzheimerjeve bolezni, ki je namenjena širokemu krogu bralcev. Zadovoljila bo tako apetite tistih bralcev, ki bi radi ‘le’ trenirali svoje možgane, kot tudi tiste, ki se želijo dodatno poglobiti v čudoviti svet možganov in razumeti, kako delujejo, zakaj se starajo in včasih tudi zbolijo ter kako se jih da v dobri formi ohraniti tudi na stara leta.

asist. dr. Simon Brezovar, univ. dipl. psih.
Nevrološka klinika,
Univerzitetni klinični center Ljubljana

Objavljeno: november 2015