SiNAPSA, ponedeljek, 24. julij 2017

eSiNAPSA

Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence

Premik ure iz zimskega na poletni čas: podarjen ali ukraden čas?

Pilotna študija

Tina Kojadin

Svetloba je za človeka življenjskega pomena, saj pomembno vpliva na potek uravnavanja budnosti in spanja. Za to skrbi cirkadiani ritem s suprakiazmatičnim jedrom na čelu, katerega delovanje je odvisno od svetlobe 1. V sedemdesetih letih dvajsetega stoletja se je v času energetske krize porodila ideja o spremembi časa za eno uro naprej, ki naj bi omogočila, da bi ljudje pridobili več svetlobe v urah, ko je večina ljudi aktivna, ter s tem prihranili električno energijo. To se je ohranilo vse do današnjega dne in je znano kot premik ure na poletni čas (ang. Daytime Saving Time - DST) 2.

Tina Kojadin Od uvedbe premika ure je minilo že nekaj desetletij, v tem času pa se je način našega življenja, ki je tesno prepleten z uporabo električne energije, spremenil. Pojavlja se vse več dvomov o dejanskem prihranku energije zaradi premika ure 3, zato se je smiselno vprašati, ali je povod za premik ure v današnjem času še upravičen.

Ker premik ure posega v spalne navade, je bilo opravljenih nekaj študij v zvezi s to polemiko, vendar so si študije na temo premika ure v večini primerov nasprotujoče. Na eni strani nekatere namigujejo na porast prometnih nesreč s smrtnim izidom po premiku ure 4, spet druge govorijo o zmanjšanju nesreč s smrtnim izidom, ker je več svetlobe v času, ko je promet bolj gost 5. Nekatere študije poročajo o povečanju števila poškodb na delovnem mestu pri premiku ure iz zimskega na poletni čas 6, medtem ko druge med poškodbami na delu ter premikom ure niso našle statistično značilnih povezav 7. Po drugi strani pa obstajajo spalne študije, ki nakazujejo, da se po premiku ure zmanjšata dolžina in globina spanca 8 in da je moteno prilagajanje na svetilnost v poletnem času 9.

Ker na slovenskem območju ni nobenih študij o premiku ure, sem leta 2013 v okviru vajeništva na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo v Ljubljani sestavila spletno anketo, s katero sem raziskala mnenje Slovencev o premiku ure iz zimskega na poletni čas. Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali ima premik ure kakšen vpliv na ljudi. Zastavljeni sta bili dve hipotezi: (1) izprašanci, ki so na dan premika ure spali eno uro manj, bodo to občutili naslednji dan; ter (2) izprašanci bodo raje izbrali zimski čas, ker je bolj naraven (sonce je najvišje opoldne).

Metoda

V spletni anketi, ki je bila objavljena na različnih forumih1 in je trajala od 31. 3. 2013 (na dan premika ure) do 8. 4. 2013, je bilo zbranih 620 oseb (59 odstotkov moških in 41 odstotkov žensk, starih od 14 do 88 let). Osebe so bile izprašane o dolžini spanja na splošno in na dan premika ure, o vplivu premika ure iz zimskega na poletni čas, o tem, koliko časa so potrebovali, da so se privadili na nov čas in kakšno je njihovo osebno mnenje o premiku ure. Rezultate sem analizirala s statističnim programom SPSS.

Rezultati

Slika 1. Udeleženci, ki so na dan premika ure spali vsaj eno uro manj in čutili utrujenost
Slika 1. Odgovori udeležencev na vprašanje “Ali ste se počutili utrujene po premiku ure?” (odgovarjajo udeleženci, ki so spali vsaj uro manj po premiku)

Premik ure se zdi nesmiseln 76,3 odstotka anketirancev. Nadaljnji podatki so statistično pomembni (p < 0,001). Obstaja povezanost med mnenjem o smiselnosti premika ure in pa stresom, saj se 30,2 odstotka anketiranih, ki so ob premiku ure občutili stres, le-ta zdi 96,3 odstotka osebam iz te skupine nesmiseln. Nadaljnja korelacija obstaja med stresom in privajanjem na nov čas, kajti 91,4 odstotka oseb, ki občutijo stres, potrebuje vsaj dan ali več, da se privadi na nov čas.

Vpliv premika ure pa zaznajo izprašani tudi pri spalnih navadah, saj je 55,6 odstotka oseb po premiku ure težje zaspalo, ker so na dan premika ure spali vsaj uro manj, 65,8 odstotka teh, ki so na dan premika spali vsaj uro manj, je čez dan občutilo utrujenost (Slika 1) in od takih jih je 33,4 odstotka imelo težave z zbranostjo.

Posledice premika ure je 53,9 odstotka vprašanih čutilo še najmanj dva dni po prestavljenem času (Slika 2).

Slika 2. Čas potreben za privajanje na nov čas
Slika 2. Prikaz časa, ki ga izprašanci potrebujejo, da se privadijo na nov čas

Večini udeležencev (75,8 %) bolj ustreza poletni čas. Kot razlog za to so navedli več svetlobe potem, ko končajo z delom.

Diskusija

Z rezultati je bila potrjena hipoteza 1, saj je 65,8 odstotka anketirancev, ki so na dan premika ure spali vsaj eno uro manj, občutilo utrujenost in 33,4 odstotka jih je imelo težave z zbranostjo. Tudi drugi rezultati kažejo na posledice premika ure na poletni čas, kajti 53,9 odstotka anketirancev potrebuje vsaj dva dni ali več, da se privadijo na nov čas. Vpliv premika ure pa čuti tudi 55,6 odstotka tistih, ki so po premiku ure težje zaspali, zaradi vsaj ene ure krajšega spanca na dan premika. Iz tega lahko sklepamo, da prestavljanje ure posega v spalne navade in vpliva na našo notranjo uro, zato bi bilo treba opraviti nadaljnje študije in raziskati kakšne posledice ima premik ure na zdravstveni in družbeni ravni.

Hipoteza 2 je bila ovržena, saj 75,8 odstotka izprašancem bolj ustreza letni čas, ker naj bi imeli po delu več od dneva. Ta podatek je zanimiv, saj bi bilo v primeru, da bi imeli le poletni čas, pozimi še manj svetlobe kot običajno. Morda je razlog v tem, da so ljudje pozimi zunaj manj aktivni kot poleti ter jim zato ne bi bilo mar, če bi bilo pozimi več teme.

Mnenje o nesmiselnosti premika ure, ki si ga deli 76,3 odstotka anketirancev, kaže na odpor družbe do prestavljanja ure na poletni oziroma zimski čas. Dejavnik, ki je s tem podatkom tesno povezan je stres, saj ljudje potrebujemo čas, da se privadimo na nov časovni red.

Anketa je bila odprta osem dni, ob čemer je vprašljiva epistemološka veljavnost, saj to dejstvo postavlja pod vprašaj resničnost mnenj (izprašanci so odgovarjali na vprašanja o dnevu po premiku ure tudi več dni za tem in tako je nastopila težava s spominom). Vendar se anketiranci niso zanašali na spomin v tolikšni meri kot na svoje osebno mnenje, ki so si ga ob spreminjanju časa, dvakrat na leto, ustvarili tekom let (najmlajša oseba se, denimo, že 14 let dvakrat letno privaja na prestavljanje ure).

Raziskava je bila izvedena v slovenskem prostoru in ima zato kulturološko in geografsko vrednost. Zanimivo bi bilo izvesti podobno anketo tudi v drugih evropskih in tudi neevropskih državah ter primerjati mnenja. Še bolje bi pa bilo v nadaljnje študije vključiti kvalitativne raziskovalne metode, kot so polisomnografija, test srednjega trajanja budnosti (TSTB), merjenje temperature (za meritve cirkadialnega ritma) ter test za zbranost in spomin. Ker 53,9 odstotkov anketirancev čuti vpliv premika ure tudi po dveh dneh ali več, bi bilo preiskovanca smiselno spremljati vsaj en teden s polisomnografijo, da bi opazovali, ali se je kvaliteta njegovega spanja spremenila in morda čez dan povzročila težave z zbranostjo in utrujenostjo. Poleg tega bi bilo dobro testirati še kognitivne sposobnosti s testi zbranosti in spominjanja, da bi izmerili, če je prišlo do razlik pred in po premiku ure.

Obstajata dvom o tem, da premik iz zimskega na poletni čas zmanjša splošno porabo energije ter velika verjetnost, da zaradi premika ure pride do motenj v cirkadialnem ritmu, kar lahko vodi do nevroloških motenj, ki še niso popolnoma jasne 10. Prav zaradi tega menim, da bi morala biti ta raziskava opravljena na večjem vzorcu, z ustrezno polisomnografsko metodologijo ter testi koncentracije in spomina, da bi raziskali posledice odločitve, ki so jo sprejeli skoraj pred petdesetimi leti in ki jo danes jemljemo kot nekaj samoumevnega. Namen ankete, ki služi kot pilotna študija, je spodbuda ljudi h kritičnemu razmišljanju o upravičenosti premika ure in k razmisleku o raziskovanju tega problema.


Opomba: 1 http://www.avtomobilizem.com/forum/, http://mtb-forum.si/phpbb/, https://slo-tech.com/forum), http://www.cosmopolitan.si/forum/, http://www.diva.si/forum/index.php.

    ___
  1. G. Richardson, B. Tate. “Hormonal and pharmacological manipulation of the circadian clock: recent developments and future strategies.” Sleep, vol. 23(3), 77-85, maj 2000. 

  2. M.J. Kotchen, L.E. Grant. “Does Daylight Saving Time Save Energy? Evidence from a Natural Experiment in Indiana.” Center for the Study of Energy Markets, november 2008. 

  3. M.B.C Aries, G.R. Newsham. “Effect of daylight saving time on lighting energy use: a literature review.” Energy Policy, vol. 36(6), 1858-1866, junij 2008. 

  4. J. Varughe, R.P. Allen. “Fatal accidents following changes in daylight savings time: the American experience.” Sleep Med. 2, 31–36, 2001. 

  5. S.A. Feguson, D.F. Preusser, A.K. Lund. P.L. Zador, R.G. Ulmer. “Daylight Saving Time and Motor Vehicle Crashes: The Reduction in Pedestrian and Vehicle Occupant Fatalities.” Am J Public Health, 85(1), 92–95, januar 1995. 

  6. N. Holland, J. Hinze. “Daylight Savings Time Changes and Construction Accidents.” J. Constr. Eng. Manage., 126(5), 404–406, 2000. 

  7. C.M. Barnes, D.T. Wagner. “Changing to daylight saving time cuts into sleep and increases workplace injuries.” Journal of Applied Psychology, vol. 94(5), september 2009. 

  8. T.A. Lahti, S. Leppämäki, J. Lönnqvist, T. Partonen. “Transition to daylight saving time reduces sleep duration plus sleep efficiency of the deprived sleep.” Neuroscience Letters, vol. 406(3), 174–177, oktober 2006. 

  9. T. Kantermann, M. Juda, M. Merrow, T. Roenneberg. “The Human Circadian Clock’s Seasonal Adjustment Is Disrupted by Daylight Saving Time.” Current Biology 17, 1996–2000, november 2007. 

  10. P. Wright, CA. Lowry, MK. LeBourgeois. “Circadian and wakefulness-sleep modulation of cognition in humans.” Front Mol Neurosci., vol. 5(50), 1-12, april 2012. 

Tina Kojadin, mag. germ. in absolventka kog. zn.

Prispelo: september 2014
Sprejeto: marec 2015
Objavljeno: november 2015