eSiNAPSA

Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence

Slovenija v Evropskem partnerstvu za zdravje možganov

Maša Čater

Slovenija je naredila pomemben korak na področju nevroznanosti – pridružila se je Evropskemu partnerstvu za zdravje možganov (European Partnership for Brain Health) v okviru programa Obzorje Evropa. Partnerstvo združuje ključne evropske institucije, raziskovalce, zdravnike in oblikovalce politik z namenom boljšega razumevanja in varovanja zdravja naših možganov.

Bolezni možganov, kot so Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen, možganska kap, depresija in anksiozne motnje, so med največjimi zdravstvenimi izzivi sodobne družbe. Ne vplivajo le na kakovost življenja posameznika, ampak povzročajo tudi ogromne stroške zdravstvenim sistemom. Po poročilu družbe Deloitte iz leta 2022 bolezni možganov predstavljajo največje posamezno zdravstveno breme in bodo že prihodnje leto ustvarile trg, vreden več kot 700 milijard dolarjev 1.

Kaj bo partnerstvo prineslo Sloveniji?

S sodelovanjem bo slovenskim raziskovalcem omogočeno povezovanje z najboljšimi evropskimi raziskovalnimi skupinami, sodelovanje v skupnih razpisih za projekte, ki segajo od temeljnih raziskav delovanja možganov do razvoja novih diagnostičnih in terapevtskih metod, vključitev v mednarodne klinične študije na področju nevrodegenerativnih bolezni in duševnih motenj, prenos znanja iz laboratorijev v klinično prakso ter krepitev digitalnih in personaliziranih pristopov k diagnostiki in zdravljenju. Slovenija bo partnerstvo podprla s 150.000 evri letno v naslednjih sedmih letih. Gre za sofinanciran tip partnerstva, kjer ministrstva in agencije, ki financirajo raziskave, sodelujejo kot konzorcijski partnerji in namenijo sredstva za skupne razpise.

Prof. dr. Zvezdan Pirtošek (Medicinska fakulteta, UL) je v nedavnem intervjuju poudaril, da je to »eden najambicioznejših evropskih poskusov sistemskega pristopa k zdravju možganov«, ki bo vplival tako na kakovost življenja evropskega prebivalstva kot na vzdržnost zdravstvenih sistemov 2. Prof. dr. Boris Rogelj (Institut Jožef Stefan, FKKT UL, predsednik društva SiNAPSA) pa je dodal, da partnerstvo predstavlja ključni korak za razvoj slovenske nevroznanosti, še posebej za mlade raziskovalce, ki delujejo na preseku temeljne in aplikativne znanosti 2.

Dolgoročna vizija

Cilj partnerstva je vzpostaviti trajno evropsko raziskovalno-inovacijsko okolje, ki bo spremljalo delovanje možganov od zgodnjega razvoja do poznega staranja, pospešilo odkrivanje biomarkerjev za zgodnjo diagnozo bolezni in razvilo nove možnosti zdravljenja. Poleg tega bo partnerstvo omogočilo usklajeno oblikovanje javnozdravstvenih politik, ki bodo odražale kompleksnost bolezni možganov in duševnih motenj. Slovenija s tem vstopa v mrežo, kjer bo lahko ne le črpala znanje, temveč ga tudi prispevala – na primer na področju digitalnega spremljanja kognitivnega upada in celostne oskrbe oseb z demenco. Koristi bodo čutili raziskovalci, pacienti in celotna družba.

    ___
  1. Sizing the brain. Segmentation and growth factors of the global neuroscience market. 2023. Deloitte Insights. Dostopno na: www.deloitte.com/us/en/insights/industry/health-care/global-neuroscience-market-investment-report.html 

  2. Senica S. 2025. Od osnovnih raziskav do razvoja terapij. Delo, 7.8.2025. Dostopno na: www.delo.si/novice/znanoteh/od-osnovnih-raziskav-do-razvoja-terapij 

Asist.-razisk. dr. Maša Čater
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani