Od 17. do 19. septembra 2025 je v Ljubljani potekala enajsta Sinapsina nevroznanstvena konferenca SNC’25, ki je združila raziskovalce, strokovnjake in študente s področja nevroznanosti. Program konference je bil zasnovan z namenom predstavitve najnovejših znanstvenih spoznanj ter spodbujanja interdisciplinarnega dialoga na presečišču temeljnih in aplikativnih raziskav. Dogodek smo organizirali v sklopu Slovenskega društva za nevroznanost (SiNAPSA) v sodelovanju z Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani in Slovenskim društvom za klinično nevrofiziologijo.

Konferenco je odprl prof. dr. Vladimir Parpura (Kitajska medicinska univerza Zheijang) s predavanjem o raziskavah sproščanja glutamata iz astrocitov. Sledila sta tematska simpozija: prvi je bil posvečen vlogi glija celic, drugi pa sindromu CTNNB1. Pri slednjem so sodelovali domači in tuji strokovnjaki, ki skupaj s Fundacijo CTNNB1 razvijajo gensko terapijo URBAGEN. Predstavili so klinično ozadje bolezni in izzive, s katerimi se soočajo pri razvoju t. i. “zdravil sirot”, kjer proces močno temelji na samoiniciativnosti raziskovalcev in pacientskih skupin. Rezultati raziskav so obetavni, zato se v prihodnjih letih pričakujeta začetek klinične študije in prva uporaba zdravila pri pacientih.

Drugi dan se je začel s sklopom kratkih predavanj s področja molekularne biologije, nadaljeval pa z osrednjim plenarnim predavanjem prof. dr. Michaela Stronga (Univerza Zahodni Ontario) o interakciji med proteinoma TDP-43 in RGNEF ter njuni vlogi pri proteinopatijah TDP-43, med katerimi je tudi amiotrofična lateralna skleroza (ALS). Popoldne so udeleženci lahko izbirali med dvema simpozijema: prvi je bil osredotočen na klinične perspektive bolezni ALS, drugi pa na živalske in celične modele v raziskavah. Posebej je izstopalo predavanje prof. dr. Petra Ponsaertsa (Univerza v Antwerpnu), čigar skupina razvija 3D-celične modele – nevrosferoide. Iz mišjih induciranih pluripotentnih matičnih celic jim je uspelo oblikovati bipartitne nevrosferoide, ki vsebujejo nevrone in astrocite, na katerih preučujejo celične odzive ob izpostavitvi citokinom in imunosupresivom. Nedavno pa so model nadgradili v tripartitnega, ki vključuje tudi mikroglijo.

Zadnji dan konference je bil posvečen uporabi transkranialne magnetne stimulacije v psihiatriji, sledilo pa je plenarno predavanje prof. dr. Davida Bartresa Faza (Univerza v Barceloni) o vplivu izobraževanja na staranje možganov. Program so dopolnile praktično usmerjene delavnice o uporabi umetne inteligence v nevroznanosti, kjer so svoje poglede predstavili tako računalniški strokovnjaki kot zdravniki in klinični raziskovalci. Takšna interdisciplinarna izmenjava je ključna za varno in učinkovito vključevanje umetne inteligence v raziskave in klinično prakso.

Konferenca SNC’25 je ponovno dokazala, da slovenska nevroznanost sledi svetovnim trendom in aktivno prispeva k aktualnim znanstvenim razpravam. Dogodek pa ni bil zgolj priložnost za predstavitev dosežkov, temveč tudi navdih za nove raziskave, saj je povezal znanstvenike različnih disciplin in odprl prostor za prihodnja sodelovanja.