Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Teden možganov: 16.–20. marec 2026
aktualno
eSinapsa, 2011-1
Pomembna objava slovenskih znanstvenikov
Jernej Ule
Maja Bresjanac
eSinapsa, 2011-2
Blaž Koritnik
eSinapsa, 2011-3
Stroški bolezni možganov v Evropi v 2010
Jure Bon, Zvezdan Pirtošek, Blaž Koritnik in Mara Bresjanac
Poročilo s Foruma mladih nevroznanstvenikov v Ljubljani
Simon Brezovar
eSinapsa, 2012-4
Breda Podjaveršek
eSinapsa, 2013-5
Blaž Koritnik
Teden možganov 2013: Na sledi razvoju
Simon Brezovar
Štiri leta Poletne šole o parkinsonovi bolezni (PDSS – ang. Parkinson’s Disease Summer School)
Krzysztof Nesterowicz, Paul de Roos
eSinapsa, 2013-6
Mara Bresjanac, Nadja Jarc
Nena Golob
eSinapsa, 2017-14
Vesna M. van Midden, Dolores Trol
Poročilo z javnega posveta ob zaključku projekta Z možgani za možgane
Sebastijan Krajnc
eSinapsa, 2018-15
Nevromit ali nevrohit – to je zdaj vprašanje
Tina Bregant
eSinapsa, 2019-16
Tina Giber
Teden možganov 2019: Klinika bolečina
Danaja Metul
eSinapsa, 2019-17
Maša Čater
eSinapsa, 2020-18
Preplet možganov in imunskega sistema v času stresa
Dolores Trol
eSinapsa, 2021-20
eSinapsa, 2021-21
Alina Holnthaner
Maša Čater
eSinapsa, 2022-22
Teden možganov 2022: Utelešeni (14. 3. – 18. 3. 2022)
Alina Holnthaner, Nika Jerman
eSinapsa, 2022-23
eSinapsa, 2025-28
eSinapsa, 2025-29
eSinapsa, 2026-30
Teden možganov: 16.–20. marec 2026
Ela Fleischman in Maja Leva
Tudi letos se tretji teden marca v SiNAPSI pridružujemo mednarodni akciji Teden možganov, ki spodbuja razumevanje pomena raziskovanja živčevja za posameznika in družbo. Med 16. in 20. marcem 2026 bodo v Ljubljani potekala brezplačna predavanja, delavnice za otroke in odrasle, filmske projekcije z razpravami ter zaključna okrogla miza, vzporedno pa tudi dogodki v Kopru, Mariboru, Murski Soboti in Tolminu.
Osrednja tema Strahovi sodobnega sveta odpira vprašanja, ki zaznamujejo naš vsakdan, saj strah v času vojn, podnebnih sprememb, epidemij in nenehnega informacijskega toka pogosto ni več odziv na neposredno nevarnost, temveč tih, vztrajen občutek negotovosti. Program bo strah osvetlil celostno, od nevrobioloških in telesnih temeljev do vpliva na zdravje ter možnosti farmakološkega in psihološkega lajšanja. Poseben poudarek bo namenjen socialni anksioznosti, vplivu medijev, kibernetski varnosti, umetni inteligenci ter doživljanju strahu pri otrocih in med generacijami.
Ker tako kot Marie Curie verjamemo, da se ničesar, niti strahu, ni treba bati, temveč le razumeti, upamo, da se nam pridružite! Dodatne informacije glede programa lahko kmalu najdete na naši spletni strani in na naših socialnih omrežjih.