Selektivna stimulacija živca vagusa

Janez Rozman in Polona Pečlin, 13. 2. 2013

V sredo, 20. februarja, ob 18. uri Vas vabimo na februarski SiNAPSA nevroznanstveni seminar. Dr. Janez Rozman bo predstavil tematiko o selektivni stimulaciji živca vagusa pri človeku, Polona Pečlin, dr. med., pa bo predstavila izsledke svoje raziskave o izboljšanem modelu selektivne stimulacije vlaken v izoliranem vagusu prašiča.

Diskusijo po seminarju bo spodbujal in usmerjal prof. dr. Samo Ribarič.

Predavanji bosta izpeljani v slovenskem jeziku in bosta potekali v seminarju v kleti Nevrološke klinike.

Dr. Janez Rozman, doktor znanosti, znanstveni svetnik na Medicinski fakulteti v Ljubljani, IT IS d.o.o. Ljubljana, Center za implantibilno tehnologijo in senzorje

Selektivna stimulacija živca vagusa pri človeku

V preteklih desetletjih je bilo veliko znanstvenih in tehnoloških naporov usmerjenih v razvoj živčnih protez, ki predstavljajo vez med avtonomnim živčnim sistemom in elektronskimi implantibilnimi napravami. Največ pozornosti je bilo namenjene stimulaciji živca vagusa s ciljem obravnavati številne okvare živčnega sistema, nevropsihiatrične okvare, motnje prehranjevanja, motnje spanja, okvare srca in ožilja, endokrinološke motnje in bolečine. V klinični praksi je stimulacija levega živca vagusa bolj pogosta kot stimulacija desnega vagusa. Pri več obolenjih srca kot sta na primer hipertenzija in oslabelost, je aktivnost vagusa zmanjšana in neodzivna. Zato so mnoge študije vključevale stimulacijo vagusa za obravnavo aritmij, angine pektoris, oslabelosti, atrijske fibrilacije, ishemije in spastičnoti koronarnih arterij. Stimulacijo vagusa uporabljajo tudi pri terapiji depresije in zlasti za nadzor epileptičnih napadov. V večini je v uporabi neselektivna stimulacija vagusa, ki pa povzroča tudi stranske učinke.

Polona Pečlin, dr.med., IT IS d.o.o. Ljubljana

Izboljšani model selektivne stimulacije vlaken v izoliranem vagusu prašiča

Stimulacija vagusa, ki se danes uporablja pri zdravljenju epilepsije in depresije, vpliva na nevrološko funkcijo centralnega živčnega sistema preko neselektivnega vzdraženja živčnih poti v vratnem delu živca. Neželjeni učinki neselektivne stimulacije še vedno niso povsem razjasnjeni. Da bi presegli problem neselektivne stimulacije živca vagusa, si mnogi laboratoriji prizadevajo razviti različne modele in sisteme elektrod, ki bi selektivno stimulirali vlakna B medtem, ko bi bilo napredovanje akcijskih potencialov vlaken A blokirano, vlakna C pa bi ostala neaktivirana. Tudi v ITIS d. o. o. Ljubljana je Polona Pečlin, doktorica medicine, razvila model selektivne stimulacije živca vagusa in ga testirala na izoliranem levem živcu prašiča. V ta namen smo v ITIS d. o. o. Ljubljana izdelali tudi spiralno objemko, ki vsebuje matriko devetindevetdesetih platinastih elektrod in jo tudi preizkusili na izoliranem levem živcu vagusu prašiča.

Znanstveni svetnik dr. Janez Rozman je zaposlen v ITIS d.o.o. Ljubljana, Center za implantibilno tehnologijo in senzorje. Leta 1975 je končal srednjo elektrotehnično šolo in se vpisal na Fakulteto za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Diplomsko delo je opravil na odseku za Elektronsko mikroskopijo in spektroskopijo Instituta Jožef Stefan in diplomiral leta 1982. Leta 1986 je postal mladi raziskovalec na Institutu Jožef Stefan. Izobraževal se je na področju implantibilne tehnologije. Magistrsko delo je zagovarjal na interdisciplinarni smeri podiplomskega študija na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo leta 1988. Študij je nadaljeval na področju selektivne stimulacije vlaken v perifernem motoričnem živcu s ciljem selektivne stimulacije posameznih ali skupin sinergijskih mišic. Izdelal je teoretični model in multielektrodni implantibilni sistem. Doktorsko delo z naslovom “Selektivna stimulacija živčnih vlaken” je zagovarjal leta 1993 na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo. Njegovo znanstveno raziskovalno delo je usmerjeno v modeliranje mehanizmov selektivne aktivacije živčnih vlaken znotraj posameznih površinskih področij parasimpatičnih in simpatičnih perifernih živcev, ki oživčujejo notranje organe in žleze s pomočjo različnih stimulacijskih impulzov vnešenih preko multielektrodnih stimulacijskih sistemov. S tem v zvezi sem s pomočjo raziskovalcev Medicinske fakultete v Ljubljani in raziskovalcev Kliničnega centra v Ljubljani opravil izjemno zahtevne poskuse na vagusu človeka.

Polona Pečlin, doktorica medicine, je obiskovala Gimnazijo Bežigrad v Ljubljani. Nato se je vpisala na študij medicine na medicinski fakulteti v Ljubljani. Tik pred zaključkom študija je začela z raziskovalnim delom v IT IS d. o. o. Ljubljana. Nato se je vpisala na doktorski študij biomedicine na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Naslov teme njenega doktorskega študija je: Izboljšani model selektivne stimulacije vlaken v izoliranem vagusu prašiča. Objavila je tri znanstvene članke in zaključuje svoj doktorski študij.

Veseli bomo, če boste sporočilo posredovali vsem, ki bi jih dogodek utegnil zanimati, informativni poster pa nalepili na vidno mesto.

Vljudno vabljeni!


© SiNAPSA 2003-2012