Spanje in motnje spanja

Leja Dolenc Grošelj, Bojan Rojc, 23. 11. 2011

Spanje in motnje spanja

Doc. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med. Inštitut za klinično nevrofiziologijo, UKC Ljubljana

Brez spanja ni življenja. Pa vendar, kaj se tako pomembnega dogaja z našim telesom, medtem ko spimo? Danes vemo, da spanje ni počitek, ampak je zelo aktiven proces in so med spanjem nekateri deli možganov celo bolj aktivni kot med budnostjo. Med spanjem se spremenita dihanje in srčna frekvenca, ki postaneta neredna, izločanje hormonov je med spanjem drugačno. Spanje potrebujemo za regeneracijo telesa, za ohranjanje višjih živčnih funkcij. Vezano je tudi na ritem telesne temperature, katere krivulja tako kot krivulja cikla spanja in budnosti, niha v ciklu 24-h. Med spanjem je večina fizioloških dogajanj različna glede na budnost, zato se različne bolezni med spanjem lahko poslabšajo (motnje dihanja), ali pa so prisotne samo v spanju (epilepsija, parasomnije, različni motorični fenomeni med spanjem, … ). Motnje spanja ponoči se pogosto odražajo kot prekomerna dnevna zaspanost, zaradi katere nezdravljeni bolniki povzročijo kar 20% vseh prometnih nesreč. Nezdravljene motnje dihanja med spanjem predstavljajo rizični dejavnik za možgansko kap in nenadno smrt med spanjem. Pri nekaterih nevroloških boleznih (kot so ekstrapiramidne motnje in demence) lahko že več let pred pojavom bolezni diagnosticiramo tipično motnjo v spanju. V predavanju bomo predstavili fiziološke osnove normalnega spanja in prikazali najpogostejše skupine motenj spanja. Glede na življenje v tehnično razvitem svetu, ki vse pogosteje zahteva neprekinjeno 24-h delo bomo omenili tudi cirkadiane motnje spanja in posledice kronične deprivacije spanja, za konec pa preverili, ali naprave in različne aplikacije ki so trenutno zelo razširjene, res tako čudežno uravnavajo naše biološko spanje.

Spanje v hipoksičnih razmerah

Bojan Rojc, dr. med. Splošna bolnišnica Izola; FAMNIT, Univerza na Primorskem

Motnje spanja so pogosta posledica hitrih vzponov na visoko nadmorsko višino. Spanje postane plitvejše s številnimi prebujanji, med katerimi je lahko prisoten tudi občutek dušenja. Zaspanost kot posledica slabšega spanca lahko pomembno vpliva na dnevne aktivnosti, kar je posebej pomembno v okoliščinah, kjer je potrebno sprejemati tvegane odločitve. Z namenom analize arhitekture spanja in sprememb v vzorcih dihanja smo z metodo polisomnografije analizirali spanje pri prostovoljcih, ki so bili izpostavljeni različnim vsebnostim kisika v zraku, s čimer smo simulirali pogoje na različnih nadmorskih višinah.

Moderator: Ditka Jeran

Pretočite si lahko informativni poster z napovednikom.


© SiNAPSA 2003-2012