Teden možganov 2018: Na sanjah svet stoji

Ljubljana, 13. 3. 2018

SiNAPSINA delavnica za otroke

10:00–13:00 Možgani v čudežni deželi
Število udeležencev: 30.

Na delavnicah za otroke se bomo tudi letos držali rdeče niti Tedna možganov - skozi informativno-ustvarjalne igre bomo pobližje spoznali procese spanja, sanjanja ter sanjarjenja. Na zabaven način bomo izvedeli več o higieni spanja in mitih o možganih ter sanjarili o tem, na kakšen način nam naši možgani pomagajo graditi prihodnost. Svoji domišljiji bomo dali duška na likovni delavnici, kjer bomo risali svoje sanje ter izdelovali lovilce sanj.

Delavnice so primerne za otroke od prvega do devetega razreda. Posamezna šola lahko prijavi po dva učenca iz triade. Število mest je omejeno na 30 otrok.

Prijave niso več mogoče. Število udeležencev je žal POLNO.

Se vidimo kmalu!

Slovenska kinoteka, Miklošičeva cesta 28

12.00 Sanjači (The Dreamers)
Bernardo Bertolucci, 115 min

Američan v Parizu, leto 1968, razpoloženje je revolucionarno. Med spomladanskimi študentskimi protesti se konzervativno vzgojeni Matthew spoprijatelji z dvojčkoma Theom in Isabello, pariškima filmofiloma, ki ga popeljeta v svet evropske dekadence. Z vodilom »knjige, ne orožje« revolucijo raje mislijo ob vinu in cigaretih, kot na ulicah, erotična napetost med tremi mladimi sanjači pa narašča. Bertoluccijeva estetika in vedno aktualne teme upora, svobode in lepote.

Po projekciji bo sledila diskusija s psihologoma Maticem Muncem in Aljažem Markljem.

Vstop je prost. Brezplačne vstopnice je pred projekcijo potrebno prevzeti na blagajni Slovenske kinoteke.

SiNAPSINE delavnice za odrasle

MGL Mestno gledališče ljubljansko, Čopova 14

15:30-18:30 Možgani v igri: delavnica impro gledališča
Izvajalci: Žiga Regina in Teja Jemec
Število udeležencev: 15

Na delavnici gledališke improvizacije bomo sooblikovali prostor, kjer se bomo srečali s pomembno sestavino domišljije in sanjarjenja - asociacijami. Prepustili jim bomo vajeti ter prek improvizacijskih iger in vaj odkrivali, kaj lahko skupaj ustvarimo, če domišljiji in že obstoječim povezavam dovolimo, da se razigrajo. Prijave sprejemamo na naslov: [email protected] do 11. marca 2018 oziroma do zapolnitve prostih mest.

Žiga Regina in Teja Jemec, improvizatorja.

Atrij ZRC, Novi trg 2

Torkove TOP teme: O čem sanja nevroznanost?

16:00–16:10 Uvodni nagovor

16:10–16:35 Ritmi spanja in Nobelova nagrada
prof. dr. Leja Dolenc Grošelj
Nobelova nagrada za odkritje molekularnih mehanizmov cirkadianih ritmov je pomembna za razumevanje bioloških ritmov živih bitij, ki so sinhronizirana s 24-urnim dnevnim ciklom. Spoznali bomo vpliv cirkadianih ritmov na ritem spanja in budnosti, telesne temperature, krvnega pritiska in izločanja hormonov.

16:40–17:10 Mehanizmi spomina in astrociti
prof. dr. Robert Zorec
Zapis spomina (engram) v možganih ni povezan le z nevroni, pač pa tudi z astrociti, celicami nevroglije, ki so bile skoraj stoletje znanstveno spregledane. Med senzorično stimulacijo, ob povečani pozornosti in ob osredotočanju, so aktivirani tudi astrociti, ki so med seboj povezani v mrežo in vplivajo na tvorbo spominskih zapisov. Sinhronost koordinacije med glijo in nevroni upada s staranjem in z boleznimi živčevja. Bi to lahko upočasnili s stimulacijo astroglie? Predavanje bo odstrnilo tudi nekaj novih možnosti.

17:15–17:40 Biomarkerji depresije pri izbiri ustreznega zdravljenja
prof. dr. Grega Repovš
Psihiatrija se že dolgo sooča s perečimi težavami pri diagnosticiranju, saj ne obstajajo zanesljivi biomarkerji, na podlagi katerih bi bolj zanesljivo določili psihiatrično motnjo in izbrali najustreznejše zdravljenje. Z razvojem novih metod slikanja možganov se odpirajo nove možnosti za bolj zanesljivo diagnozo psihiatričnih motenj. Predstavljena bo nedavna študija, v kateri so s pomočjo funkcijskega slikanja z magnetno resonanco ločili štiri podtipe depresije in tako bolje napovedali odzivnost na zdravljenje s transkranialno magnetno stimulacijo.

17:45–18:10 Neinvazivne metode stimuliranja možganov
doc. dr. Jurij Bon, psihiater
V zadnjem obdobju se je na področju neinvazivnega stimuliranja možganov uveljavilo nekaj različnih metod, kot so transkranialna magnetna stimulacija in stimuliranje z električnim tokom, postaja pa vse bolj jasno, da jih je težko razvrstiti v bolj ali manj uporabne. Podobno kot pri drugih metodah v nevroznanosti moramo poskušati izkoristiti njihove individualne prednosti pri specifičnih raziskovalnih vprašanjih in s tem doprinesti k nadaljnjemu razvoju njihovih potencialov. V predavanju se bomo dotaknili teh vprašanj in predstavili trende razvoja omenjenih metod.

18:10–18:25 Odmor

18:25–18:50 Uporaba halucinogenov in drugih psihoaktivnih substanc v medicini: skrite pasti in neodkriti potenciali
Marko Vrbnjak, psihiater
Poskusi uporabe psihoaktivnih substanc v namene zdravljenja so v zgodovini bistveno starejši kot principi moderne medicine in znanosti, vendar je še danes njihovo pravo uporabnost izrazito težko vrednotiti, predvsem zaradi visokega potenciala zlorabe ter manj kritičnih zagovornikov, ki so nehote pomagali zabrisati delikatno, a nadvse pomembno mejo med uporabnostjo in škodljivo rabo. V iskanju novih in učinkovitejših zdravil v boju z duševnimi motnjami nekatere izmed tako imenovanih psihedeličnih substanc trenutno doživljajo preporod, s katerim pa se ponovno veča tudi nevarnost ponavljanja napak iz preteklosti – ali je že napočil trenutek, da zavzamejo pravo mesto v modernem farmakološkem armamentariju?

18:55–19:20 Manipulacija genov s CRISPR v nevroznanosti
dr. Aleš Berlec, biotehnolog
CRISPR je revolucionarna nova tehnologija, ki omogoča tarčno spreminjanje genoma. Uporabna je tako na področju bazične nevroznanosti za odkrivanje mehanizmov razvoja živčevja in bolezni kot tudi na področju translacijske nevroznanosti za odkrivanje novih zdravil in za gensko terapijo. Predstavljene bodo možnosti uporabe tehnologije CRISPR in prvi primeri uporabe na področju nevroznanosti.

19:25–19:50 Zaznavanje s pomočjo robotike: Kognitivna povratna informacija v interakciji človek-robot
prof. dr. Matjaž Mihelj
Pri interakciji človeka z robotom, na primer robotsko protezo, je pomembna intuitivnost vmesnika človek-robot za izmenjavo informaciji, kar omogoča človeku upravljanje robota in sočasno pridobivanje informacij iz robotske naprave. Kognitivna povratna informacija, posredovana človeku na osnovi podatkov, pridobljenih s senzorji na robotu, omogoča osebi učinkovitejše izvajanje naloge. Pri manipulaciji objektov z robotsko protezo je, na primer, izjemnega pomena povratna informacija o stiku z objektom in lastnostih objekta, kar moremo uporabniku proteze posredovati preko različnih senzornih modalnosti.

Atrij ZRC, Novi trg 2

20.00 Leviatan (Leviafan)
Andrey Zvyagintsev, 140 min

Kolja, prebivalec severnega tundrskega podeželja se znajde ujet v megalomanskem birokratskem aparatu moderne Rusije, ko mu na vrata potrkajo skorumpirane oblasti z željo po privatizaciji njegove zemlje za svoje politične mahinacije. Popeljani smo po tragični poti majhnega človeka, potolčenega z ruskim kladivom in vrženega v žrelo kolosalni politični pošasti, ko ta nespretno manevrira med zoperstavljanjem državi in krpanjem nepopravljivih družinskih vrzel.

Po projekciji bomo zgodbo osmislili v diskusiji s Klaro Širca, študentko medicine, ter Vidom Ramšakom, študentom farmacije.

Vstop je prost.


© SiNAPSA 2003-2012