Subjektivni primanjkljaj spomina kot znak Alzheimerjeve bolezni

Science Daily, 21. 9. 2011

Raziskava, objavljena v avgustovski izdaji Arhivov splošne psihiatrije (Archives of General Psychiatry), podpira model, po katerem je lahko subjektvini primanjkljaj spomina prva manifestacija Alzheimerjeve bolezni. Četudi ne razvije vsak posameznik s subjektivnim primanjkljajem spomina Alzheimerjeve bolezni, pa skoraj vsak pacient z Alzheimerjevo boleznijo razvije subjektivni primanjkljaj spomina, ki ga do zdaj ni bilo mogoče objektivno določiti.

Alzheimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok demence. Ključ do preprečevanja demence je karseda zgodnja diagnoza. Že nekaj let velja dejstvo, da lahko pri posameznikih, ki kažejo manjše objektivne poškodbe spomina, diagnosticiramo Alzheimerjevo bolezen s postopki slikanja in testov cerebrospinalne tekočine. Kakorkoli, dosti bolje bi bilo, če bi lahko odkrili znake takšne bolezni še v zgodnejšem stadiju. Raziskovalci iz Bonna in Berlina so naredili pomemben korak v tej smeri: odkrili so znake motenj možganskih funkcij brez kakršnegakoli merljivega poslabšanja izvedbe na objektivnih vedenjskih testih.

Skupina pod vodstvom profesorja Franka Jessena (Bonn), docentke Susanne Erk in profesorja Henrika Walterja (oba iz berlinske univerzitetne bolnišnice Charité) so s funkcionalno magnetno resonanco pokazali, da starostniki s subjektivnim primanjkljajem spomina že kažejo funkcionalne spremembe v območju hipokampusa. Hipokampus je možganska struktura, ki je med drugim odgovorna tudi za oblikovanje spomina in jo Alzheimerjeva bolezen najprej prizadene. V eksperimentu se je pri posameznikih s subjektivnim primanjkljajem spomina pokazala znižana aktivacija hipokampusa pri reševanju spominskih testov. Obenem se je pojavila zvišana aktivacija desnega frontalnega področja možganov.

»Ta povečana frontalna aktivacija je verjetno nadomestne narave,« pravi prof. Walter, vodja Oddelka za raziskovanje uma in možganov v Charitéjevem Oddelku za psihiatrijo in psihoterapijo. »Nadomešča primanjkljaj v hipokampusu, kar lahko pojasni, zakaj dosežki na spominskih testih v tej skupini niso bili slabši od dosežkov pri posameznikih enake starosti brez subjektivnega spominskega primanjkljaja.« Prof. Frank Jessen z Oddeleka za psihiatrijo in psihoterapijo v Univerzitetni kliniki v Bonnu, verjame, da imajo rezultati študije pomembno klinično vrednost: »Približali smo se cilju, da bi v prihodnosti podprli doslej izključno klinično zgodnjo diagnozo subjektivnega primanjkljaja spomina ob sumu na Alzheimerjevo bolezen z neinvazivno objektivno preiskavo možganov.«

Prevod: Anja Voljavec

Vir: Science Daily


© SiNAPSA 2003-2012