Teden možganov 2013 - Na sledi razvoju

Ljubljana, 13. 3. 2013

Slovenska kinoteka, Miklošičeva cesta 28

13.00 Nell (Nell)

Vaški zdravnik (Liam Neeson) v gozdni kolibi odkrije nenavadno mladenko (Jodie Foster), za katero se izkaže, da je imela v življenju stike samo z materjo, nato pa dolga leta samotarila v divjini. Dobri doktor bi divji ženski rad pomagal, vendar se sodna in medicinska stroka ne moreta zediniti glede tega, kaj bi bilo zanjo najboljše.

Projekciji sledi pogovor (p)o filmu, ki ga bo usmerjal Vid V. Vodušek. Vstop prost.

Atrij ZRC, Novi trg 2

15.30 - 20.30 Vroče teme v nevroznanosti v letu 2012

V kratkih prispevkih bomo lahko prisluhnili nekaterim najpomembnejšim spoznanjem na področju nevroznanosti v preteklem letu.

15:30 - 15:55 Mara Popović: Einsteinovi in drugi možgani iz zornega kota nevropatologa

Spoznanje o tem, kako se skozi delovanje možganov udejanja človekov um, je pogosto predstavljeno kot zadnji veliki izziv znanosti. Kot bodo pokazale druge predstavitve današnjega popoldneva, je pomembna vloga raziskovanja temeljnih nevralnih povezav in razumevanja delovanja različnih omrežij v možganih, ki so udeležena v različnih človekovih stanjih in aktivnostih. Koliko pa lahko iz vpogleda v videz in zgradbo posameznikovih možganov o njihovem lastniku pove nevropatolog, ki analizira možgane po smrti? Kaj je pokazal pregled Einsteinovih možganov in kaj lahko pove skrben pregled pokojnikovih možganov zdravnikom, znanstvenikom in svojcem. Zakaj je nevropatološki vpogled v možgane pomemben del stalnega izobraževanja zdravnikov, ki se ukvarjajo z boleznimi možganov? Kratko predavanje bo ponudilo nekaj odgovorov na ta vprašanja.

15:55 - 16:20 Valentin Bucik: Nervna učinkovitost ter inteligentnost: struktura, lokacija in izboljšanje učinka

Poročamo o nekaterih novostih v polju raziskav odnosa med strukturo in delovanjem možganov ter inteligentnostjo. Na kratko bodo predstavljene tri novejše raziskave. V prvi študiji kanadski ter britanski raziskovalci zatrjujejo, da nova dejstva o funkcionalni organizaciji možganov v obliki različnih možganskih omrežij, kjer naj bi bila vsaka od vedenjskih komponent povezana s posebno možgansko mrežo, podirajo mit o t.i. splošnem (‘g’) faktorju inteligentnosti in govorijo v prid t.i. mnogoterih razmeroma neodvisnih komponent inteligentnosti. To vodi k odmiku od Spearman-Jensenovega razumevanja h Gardnerjevemu pojmovanju strukture inteligentnosti. Druga študija švicarskih avtorjev odpira nekatere nove vidike napovedovanja t.i. psihometrične inteligentnosti na osnovi podatkov o nevronalnih vzrokih medsebojnih razlik v mentalnih zmogljivostih, kar je tema, ki že vrsto let zaposluje diferencialne psihologe, ki si želijo čim preprostejših metod za psihoprognostiko kognitivne učinkovitosti pri posamezniku. Študija razlaga povezave med funkcionalnimi lastnostmi možganskih mrež in psihometrično inteligentnostjo. Ali imajo inteligentnejši posamezniki res bolj racionalno organizirana možganska delovna omrežja? Tretja študija, ki so jo opravili avstralski znanstveniki, pa razlaga o stimulaciji možganov s ciljem izboljšanja kognitivne učinkovitosti. Raziskava odpira zanimivo dilemo, v kolikšni meri je mogoče v različno organiziranih možganih z neinvazivno električno stimulacijo blažiti »kognitivno togost« in povečati možnosti za bolj inovativno reševanje na prvi pogled težko rešljivih kognitivnih problemov.

16:20 - 16:45 Rok Berlot: Iskanje urejenosti med množico povezav v možganih

Zdi se, da se za nepregledno množico živčnih celic in povezav med njimi skriva presenetljivo preprosta geometrična struktura. Novejša metoda slikanja možganov je pokazala, da so živčna vlakna urejena v vzporedno potekajoče plasti, ki se med sabo križajo pod pravim kotom. Raziskovalce je vznemirila podobnost med možgansko arhitekturo, ki omogoča učinkovit prenos informacij med različnimi predeli, ter urejenostjo ulic Manhattna.

16:45 - 17:00 Odmor

17:00 - 17:25 Olga Markič: Odločanje: od ekonomije do nevroznanosti in nazaj

Velik razvoj nevroznanosti pomaga k boljšemu razumevanju možganskih mehanizmov, hkrati pa potencialno spreminja tudi mnoga prepričanja na področju humanistike in družboslovja. Eno od področij, ki jim znanstveniki različnih disciplin posvečajo veliko pozornost, je odločanje. Nevroekonomija, kot so poimenovali novo interdisciplinarno področje, skuša povezati metode nevroznanosti, kognitivne in socialne psihologije, teorije odločanja ter eksperimentalne in vedenjske ekonomije. Interdisciplinarno raziskovanje poteka v dveh smereh. Glimcher meni, da ekonomska teorija predstavlja orodje za razumevanje živčnega sistema in nudi alternativo klasični kartezijanski paradigmi. Po drugi strani pa so Camerer in kolegi opozorili, da je neupoštevanje in nepoznavanje možganskih mehanizmov pomemben razlog za mnoge spodrsljaje tradicionalne ekonomije. Lahko nevroekonomija uspešno poveže nevrofiziološke meritve v laboratoriju z ekonomskimi raziskavami vedenja na ravni populacije in postavi zgled za interdisciplinarno raziskovanje?

17:25 - 17:50 Blaž Koritnik: Veliki projekti v nevroznanosti

Pred raziskovalci možganov je vznemirljivo obdobje. Bolezni možganov so vse večji problem sodobne družbe, delovanje možganov pa ostaja velika uganka. Veliki projekti so morda pravi način, da poiščemo nove rešitve: Projekt človeški konektom, Projekt človeški možgani in Projekt karta možganske aktivnosti bodo skupaj trajali več deset let, povezovali več sto raziskovalnih inštitucij in potrebovali več milijard evrov. Nam bo uspelo?

17:50 - 18:00 Odmor

18:00 - 18:25 Klemen Grabljevec: Ponavljajoča blaga možganska poškodba in njena povezava s kronično (post)travmatsko encefalopatijo

Že dlje časa je znano, da ponavljajoči udarci v glavo ali številni pretresi možganov privedejo do sprememb v vedenju in kognitivnih sposobnosti posameznika. Najpogosteje do takšnih poškodb pride pri kontaktnih športih, igrah z žogo in boksu. Težave, ki jih osebe s ponavljajočimi pretresi izkazujejo so okvare spomina in priklica, zmedenost, neustrezna presoja, razdražljivost, agresivnost, impulzivnost, depresivnost in postopna demenca, nekatere raziskave pa so potrdile tudi nagnjenost k samomoru. Težave se lahko pojavijo tudi desetletja po zadnjem udarcu v glavo in jih poimenujemo “Kronična popoškodbena encefalopatija”. Opisani znaki so posledica sedaj zanesljivo potrjenih postopnih mikro-degenerativnih sprememb možganskega tkiva, katerim se pridruži tudi kopičenje patološkega proteina “tau” v različnih in pogosto zelo razpršenih regijah možganov. Žal so vse opisane spremembe v možganovini do sedaj lahko potrdili le z avtopsijo, metod za zgodnje napovedovanje razvoja in sprememb v možganovini pa še ne poznamo.

18:25 - 18:50 Martina Jarc-Vidmar: Gensko zdravljenje prizadetosti vida

V zadnjih letih potekajo po svetu številne raziskave o možnostih genskega zdravljenja očesnih bolezni. Največ je znanega o učinkih zdravljenja pri Leberjevi kongenitalni amavrozi (LCA). To je redko dedno očesno obolenje, ki povzroča hudo izgubo vida že pri najmlajših otrocih. Bolezen povzročajo različne mutacije, za gensko zdravljenje je najbolj primerna RPE65 mutacija. RPE65 gen kodira poseben protein, ki sodeluje pri obnovi vidnega pigmenta rodopsina v mrežnici. Najprej so bile opravljene večje klinične študije na živalih, prva injekcija gena RPE 65 v oko bolnikom z LCA pa je bila prvič objavljena leta 2008. V svetu so tri večje klinično-raziskovalne skupine, ki se ukvarjajo z zdravljenjem LCA, ki vse ugotavljajo, da je pri bolnikih po injekciji prišlo do boljšega gibanja v prostoru, zvečanja občutljivosti za svetlobo in pri nekaterih do izboljšanja vidne ostrine. Pri nobenem od bolnikov ni prišlo do toksičnih oz. hujših imunskih reakcij. V lanskem letu je ena izmed skupin (Benett s sod.) prvič injicirala RPE 65 gen še v drugo (do sedaj še nezdravljeno oko) pri treh bolnikih z LCA, ki so predtem prvo injekcijo že prejeli v slabše oko. Tudi pri drugem očesu je prišlo do izboljšanja vidne funkcije. V predavanju bodo osvetljeni učinki in varnost aplikacije RPE 65 gena še v drugo oko pri bolnikih z LCA, hkrati pa bodo predstavljeni rezultati članka Cidecyana s sod., ki nas opozarja na možno napredovanje degeneracije mrežnice kljub izboljšanju vidne funkcije pri bolnikih z LCA.

18:50 - 19:15 Jana Jerše: Novo, uspešnejše zdravilo za Alzheimerjevo bolezen?

Alzheimerjeva bolezen (AB) predstavlja najpogostejšo obliko demence in je četrti vodilni vzrok smrti v razvitem svetu, trenutno uveljavljene možnosti zdravljenja pa izražajo na simptome bolezni le kratkotrajen učinek. V zadnjem času pa so se kot nova potencialno obetavna možnost zdravljenja bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo izkazali intravenski imunoglobulini. V nekaj manjših raziskavah so namreč dokazali, da pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo ne le upočasnijo poteka bolezni, ampak celo nekoliko izboljšajo njihov kognitivni status, česar z dosedaj uveljavljenimi zdravili ni možno doseči. Vendar pa zaradi majhnega števila raziskav in udeležencev v njih zaenkrat še ni dokončnih zaključkov o dejanski uspešnosti preparata, poleg tega pa je njihova uporaba kontroverzna tudi zaradi izredno visokih stroškov pridobivanja.

19:15 - 19:30 Odmor

19:30 - 19:55 Nada Rotovnik Kozjek: Fruktoza: da ali ne?

Poraba fruktoze v zahodnem svetu narašča vzporedno z rastjo prevalence debelosti. Zato se pojavljajo predvidevanja da naj bila fruktoza vpletena v patogenezo debelosti in drugih kroničnih bolezni: sladkorne bolezni, srčno-žilnih obolenj in celo rakastih bolezni. V predavanju bodo nakazani mehanizmi potencialne presnovne toksičnosti fruktoze s poudarkom na dilemi ali je pot do izboljšanja javnega zdravja povezana z zdravstvenimi programi ki bi omejevali ali celo izločili fruktozo iz prehrane. Problem uporabe fruktoze tako lepo ilustrira težavno prenašanje znanstvenih izsledkov v takšne splošne ukrepe za varovanje zdravja, ki temeljijo na prepovedih. Dokler nimamo trdnih znanstvenih dokazov o presnovni toksičnosti fruktoze je verjetno za presnovno zdravje bolj učinkovita javna zdravstvena kampanja, ki bo poudarjala zdrav življenjski stil, ki temelji na izogibanju pretiranemu vnosa posameznih hranil (tudi fruktoze) in promovira telesno aktivnost.

19:55 - 20:20 Nejc Šarabon: Pomen telesne aktivnosti starejših oseb za vzdrževanje kognitivnih funkcij

Staranju je pogosto pridružen upad telesnih in psihičnih funkcij. Tovrstne spremembe so izrazitejše, ob pasivnem življenjskem slogu. Zmanjšajo se kardiorespiratorna vzdržljivost, ravnotežje, koordinacija, mišična moč, natančnost in gibljivost. V ozadju glavnine teh slabitev gibalnih funkcij so upad mišične mase, transformacija mišičnih vlaken, slabitev senzoričnih sistemov, odmiranje živčnih celic, neugodne plastične spremembe v centralnem živčnem sistemu. Slednje so med drugim tudi razlog za upadanje kognitivnih funkcij v starosti. Omenjene spremembe centralnega živčnega sistema so odvisne od (ne)rabe. Vse več je tudi raziskav, ki kažejo na potencial izkoriščanja gibalne aktivnosti za preprečevanje upadanja kognitivnih funkcij med staranjem. Pokaže se, da je mogoče s specifičnimi vrstami gibalne aktivnosti dosegati različne učinke na kognitivne funkcije. Vendar, kot je to značilno za vsako relativno mlado področje raziskovanja, so tudi tukaj izsledki študij včasih neenotni. V zadnjih letih je vse več znanega ne le o obstoju pozitivnih so-vplivanj med telesno aktivnostjo in kognitivnimi funkcijami, pač pa tudi o mehanizmih v ozadju le-tega (angiogeneza, nevroplastičnost, spremembe protekcijskih molekul, itd.). Če povzamemo, tudi na področju vzdrževanja/izboljševanja kognitivnih funkcij starejših oseb, obstaja vrsta znanstvenih dokazov, ki kažejo na to, da bi bilo smiselno razmisliti o uvedbi »gibanja na recept« kot preventivne oziroma kurativne zdravstvene intervencije.

Slovenska kinoteka, Miklošičeva cesta 28

21.00 Čudoviti um (A Beautiful Mind)

Zloglasna biografija matematika Johna Nasha (upodobi ga Russell Crowe), shizofrenega pionirja kriptografije in nobelovskega heroja ideologov dereguliranega trga.

Projekciji sledi predavanje Boruta Škodlarja. Vstop prost.


© SiNAPSA 2003-2012