SiNAPSA | Teden možganov | Teden možganov 2013

Teden možganov 2013 - Na sledi razvoju

Ljubljana, 15. 3. 2013

Slovenska kinoteka, Miklošičeva cesta 28

13.00 Dobri Will Hunting (Good Will Hunting)

Gus Van Sant, ZDA, 1997, 35mm, 1.85, barvni, 126’, sp

Mladi Will Hunting (Matt Damon) se preživlja kot hišnik na znamenitem Tehnološkem inštitutu Massachusettsa in zabija čas s starimi prijatelji, v resnici pa je matematični genij, kakršnega svet še ni videl. Skupaj s to kmalu na dan pridejo tudi njegove druge skrivnosti, zaradi katerih bo potreboval pomoč psihiatra (Robin Williams). Kvintesenčna drama devetdesetih, ki je v zvezdno orbito izstrelila oba scenarista, Matta Damona in Bena Afflecka.

Projekciji sledi predavanje Valentina Bucika. Vstop prost.

Atrij ZRC, Novi trg 2

16:00–19:00 Bodočnost nevroznanosti: Krasni novi svet?

Okrogla miza o priložnostih in pasteh nevroznanosti

Ni odveč poudariti, da nova znanja prinesejo novo odgovornost – do sebe in do svojega okolja. Nevroznanost pri tem ne dela izjem. Teoretična in praktična dognanja te hitro razvijajoče se znanstvene discipline imajo moralne in družbene posledice v raziskovalnem okolju, zdravstvu in širši družbeni domeni. V preteklosti je bila temnejša plat znanosti morda bolj očitna – intelektualna zapuščina Paula Broce (1824–1880) je impresivna, vendar se je Broca s skoraj enako vnemo kot nevrokirurgiji posvečal dokazovanju intelektualnih razlik med rasami. Danes so meje (ne)sprejemljivega bolj zabrisane. Terapevtska sredstva za izboljšanje kognitivnih funkcij so domena okrevanja ali lajšanja simptomov. Na črnem trgu taista sredstva postanejo bombončki, ki zdravim ambicioznežem pomagajo do boljših dosežkov v akademskem in poslovnem svetu. Slikanje možganov z neinvazivnimi tehnikami pridobiva na natančnosti in uporabnosti podatkov v raziskovalne in klinične namene. Sočasno prihaja do vprašanj o varnosti zasebnih podatkov, zlorabi informacij o aktivnosti možganov med posameznikovimi miselnimi procesi, uporabi takšnih podatkov v pravnih postopkih. Ob napredku umetne inteligence pa se pojavljajo vprašanja o družbenih posledicah nadomeščanja ljudi s stroji.

Nevroznanost skratka pronica v lepo število intelektualnih disciplin – psihologijo, izobraževalno politiko, kriminologijo, komunikacijske vede, računalništvo, ekonomijo in še bi lahko naštevali. Nenazadnje se s svojimi poskusi loteva tudi svobodne volje in s tem povezane moralne odgovornosti, trči torej v sam srž človekove duhovne materije.

Ob vprašanju, kam nas pelje nevroznanost, se postavlja tudi vprašanje, ali bi ji morala glede na njeno finančno težo in čedalje bolj opazen položaj v javno-politični sferi država to smer začrtati? Je v Sloveniji čas za organizacijo skupine, ki bi spremljala obete in pasti iskrečih se dognanj?

Sodelovali bodo Sašo Dolenc, Matjaž Gams, Renata Salecl in David B. Vodušek. Okroglo mizo bo moderiral Niko Lah. Tem se bodo dotaknili iz različnih perspektiv.

Sašo Dolenc, filozof in fizik, je docent na Oddelku za filozofijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, dela tudi na Inštitutu za kriminologijo. Je urednik spletnega portala Kvarkadabra in se ukvarja predvsem z zgodovino in filozofijo znanosti.

Matjaž Gams je znanstveni svetnik in raziskovalec na Institutu Jožef Stefan, kjer se ukvarja z umetno inteligenco in inteligentnimi sistemi. Med drugim je ustanovitelj Društva za kognitivno znanost.

Renata Salecl je filozofinja in sociologinja, ki dela na Inštitutu za kriminologijo v Ljubljani, kot gostujoča profesorica pa predava v Londonu in New Yorku. Med drugim se ukvarja tudi s povezavo med nevroznanostjo in pravom.

David B. Vodušek je specialist nevrologije, strokovni direktor Nevrološke klinike Ljubljana in redni profesor na Medicinski fakulteti v Ljubljani.

Mala dvorana, ZRC SAZU, Novi trg 4 (2. nadstropje)