SiNAPSin Novičnik - 1.4.2011

SiNAPSA | 1. 4. 2011

Pozdravljeni!

Prejšnji mesec smo bili zelo dejavni, saj smo uspešno izvedli Teden možganov 2011: Trening možganov. Hvala vam vsem za obisk in podporo.

Novičke za radovedne

Prepoznavanje ljudi: Kako združujemo informacije o njihovih obrazih in glasovih?
O možganskih mrežah, ki so vključene v medmodalno prepoznavanje oseb.

Raziskovalci identificirali živčne kroge, vpletene v procesiranje enostavnih jezikovnih fraz
Tradicionalne živčne modele jezikovnega procesiranja je potrebno razširiti in nadgraditi, da bodo vsebovali tudi širšo mrežo možganskih področjih.

Procesiranje relevantnih in irelevantnih dražljajev se v procesu staranja spreminja
Mlajši ljudje si verjetno podatke zapomnijo na bolj temeljit, elaborativen način, starejši pa vkodirajo podatke bolj zaznavno, na bolj senzoren način.

Video vsebine!

Posnetki z letošnjega Tedna možganov bodo kmalu objavljeni na straneh s posnetki izbranih predavanj: Retrovizor. Morda vas bo zanimala povezava na posnetek oddaje RTV Slo1 Turbulenca: Kaj zmorejo naši možgani, v kateri so o možganih spregovorili dr. Grega Repovš, dr. Blaž Koritnik, dr. Maja Bresjanac in Simon Brezovar.

eSiNAPSA - prva slovenska revija o nevroznanosti

Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake in nevroznanstvene navdušence je tik pred izidom. Dolgo smo jo snovali in sedaj je pred nami prvi izvod eSiNAPSE, ki vključuje tudi nekatera predavanja, ki ste jih slišali na Tednu možganov 2011. Vabljeni k ogledu in zanimivem branju.

TM11

Tudi letos je bil Teden možganov izvrstno obiskan tako v Atriju ZRC-SAZUja kot tudi v Slovenski Kinoteki, kar nas je zelo razveselilo.

V ponedeljek nam je dr. Repovš predstavil različne oblike urjenja možganov in podal oceno koristnosti posameznih pristopov. dr. Bresjanac nas je poučila o plastičnosti možganov, za katere pravi, da so ob rojstvu “pol-izdelek, zapleteno mrežje živčnih celic, katerih vloga se zares oblikuje šele skozi uporabo”. “Plastičnost možganov” je zato potrebno razumeti kot izraz, ki pomeni, da aktivnost spreminja zgradbo in delovanje živčnih celic in njihovih povezav. “Prav zavoljo plastičnosti možganov se skozi vse življenje dobesedno učimo biti, kar smo,” je še dodala dr. Bresjanac. Dr. Samo Ribarič je poudaril vpliv gibanja na delovanje možganov in na kognicijo, ter potrdil, da maksima “Zdrav duh v zdravem telesu” nedvomno velja.

V sredo smo poslušali o vročih temah v nevroznanosti v letu 2010. Z dr. Peterlinom smo spoznali smernice v epigenetiki, ki med drugim raziskuje, kako okolje preko epigenetskega programiranja genoma vpliva na obnašanje in nagnjenost k boleznim. Za razliko od genetskih sprememb v zaporedju molekule DNK so epigenetske spremembe potencialno reverzibilne, kar odpira možnosti za terapevtske intervencije. Dr. Bon je spregovoril o povezavi med psihozo in naključnimi dogodki, ob tem pa zaključil, da je razvoj psihoze povezan tako z dednimi značilnostmi, kot z vplivi okolja na posameznikove možgane, ki se razvijajo še desetletja po rojstvu. Izoliran vpliv intrauterine okužbe ni zadosten pogoj za poznejši razvoj psihoze. Dr. Munih iz laboratorija za robotiko je predaval o napredku na področju eksoskeletov, ki prek odčitavanja izbranih signalov nosilčevega živčevja omogočajo prenašanje izredno težkih bremen na dolge razdalje in med vzponi, nekateri pa tudi vračajo hojo ljudem, ki so po poškodbah hrbtenjače vezani na invalidske vozičke. Izvedeli smo tudi o ocenjevanju stopnje zavesti in komunikaciji z neodzivnimi bolniki, o čemer je dr. Repovš povedal, da “sodobne slikovne in elektrofiziološke metode odpirajo možnost prepoznave zavesti in omejene komunikacije s posameznimi bolniki, ki so po poškodbi možganov vedenjsko neodzivni.” Z dr. Bresjanac pa smo spoznali tudi optogenetski pristop, pri katerem izbrano skupino celic živčevja naredimo odzivno na svetlobo določene barve in tako njihovo delovanje krmilimo s pomočjo svetlobe. Dr Bresjanac pravi, da “optogenetika omogoča, da neposredno preverimo vpliv aktivnosti teh celic na delovanje možganov in vedenje živali, kar je velik metodološki preboj za nevroznanost.”  

Četrtek je bil posvečen kliničnim vsebinam, ki so se nanašale na rahabilitacijo poškodovanih možganov, ki lahko poteka tudi skozi ti. študijske krožke, skozi vedenjsko-kognitivno terapijo, ali pa v obliki skupinske terapije.

V petek je sledila okrogla miza o kontroverzni temi - možganskem dopingu. Naše kognitivne/mentalne zmožnosti treniramo ne zgolj z umskimi aktivnostmi (npr. reševanje čim večjega števila spominskih nalog za čim boljši spomin; prakticiranje mnemotehnik), temveč tudi z določenimi farmakološkimi substancami, ki jih pravimo kognitivni spodbujevalci. Govorci so nam predstavili pogled farmakologinje, psihologa in politologa o tem, kdaj je uporaba kognitivnih spodbujevalcev smiselna, kdaj pa naj bi šlo za zlorabo.

Teden smo zaključili s sobotnimi delavnicami, kjer so se obiskovalci lahko podučili o mnemotehnikah, meditaciji, povadili svoje možgansko valovanje z igro Mindflex, ali pa z otroki ustvarjali možgansko navdahnjene umetnine.

Stalnice

Razpis za osnovnošolce: Skrivnostni možgani
Sinapsa podpira natečaj Skrivnostni možgani, ki je namenjen vsem osnovnošolcem. Natečaj sta v okviru projekta ozaveščanje o možganih POM pripravila MMC RTV SLO in Zavod za varstvo in rehabilitacijo po poškodbi glave Zarja. Več o tem natečaju si lahko prebrete na Bansijevi spletni strani, kjer lahko naši mlajši izbrskajo marsikaj zanimivega o možganih.

Nevroznanstveni seminarji
Stekli so mesečni Sinapsini nevroznanstveni seminarji. Strokovno so nekoliko zahtevnejši, obravnavajo pa zanimive teme, ki vas bodo morda pritegnile k udeležbi. V februarju se pripravlja seminar na temo nevroetika, v marcu pa pričakujte predavanje na temo spanja in sanjanja. Kraj dogodka: vajalnica Inštituta za patofiziologijo, Zaloška 4 (vhod iz Zaloške ceste nasproti Šlajmerjevega parka).

Štipendijski sklad za mlade nevroznanstvenike
Ker si Sinapsa med drugim prizadeva za sodelovanje in pomoč pri organizaciji in izvedbi podiplomskega izobraževanja na področjih nevroznanosti, smo zagnali štipendijski sklad za mlade nevroznanstvenike brez drugih virov financiranja. Podpiramo ga izključno z donacijami. Za več informacij o našem štipendijskem programu se obrnite na [email protected].

SNC11
Sinapsa pripravlja veliko regijsko nevroznanstveno konferenco v jeseni 2011. Najširši javnosti bo namenjen uvodni posvet o etičnih dilemah v nevroznanosti (v angleščini). Dogodek se bo odvijal v Cankarjevem domu v Ljubljani. Več informacij lahko najdete na spletni strani. Načrtujte udeležbo!

Veseli smo, da ste se odločili slediti bogatemu področju spoznavanja možganov in živčevja ter Sinapsinemu delu.


© SiNAPSA 2003-2012