Neustavljiva privlačnost: draženje določenega predela možganov izzove požrešnost

Scientific American, 27. 10. 2012

Vsega dobrega je kdaj preveč. Vprašanje, ki se pojavi, je: kdaj se ustaviti? Če si predstavljamo, da bi nekdo v kratkem časovnem obdobju zaužil okoli 5% lastne telesne teže v čokoladi, se to morda sliši ekstremno — a raziskovalci so z raziskavo prišli do ugotovitve, da je to vsekakor možno.

Znanstveniki z Univerze v Michiganu so v najnovejši številki revije Current Biology opisali, kako predel možganov, ki se mu reče neostriatum, vpliva na naše (prekomerno) uživanje slaščic. Predhodne raziskave so se osredotočale le na vlogo neostriatuma v motoriki, ker ni bilo nobenih jasnih povezav med tem predelom možganov in željo po hrani; nekatere študije s funkcijsko magnetno resonanco pa so nakazale, da je neostiratum aktiven, kadar se debel človek sreča s hrano ali kadar se odvisnik sreča z drogo po svojem izboru.

Raziskovalci so v poskusu, kjer so podgane postavili pred čokolado (natančneje bonbone M&M), spremljali povišanje nevrotransmitorja enkefalina. Enkefalin je, podobno kot endorfin, odgovoren za občutek ugodja. Višji ko je bil nivo enkefalina pri podganah, več so pojedle bonbonov. Vseeno pa so se, ko so pojedle približno 10 bonbonov v 20 minutah, normalne podgane ustavile in nivo enkefalina v njihovih možganih je upadel.

Ko so znanstveniki podganam v neostriatum vbrizgali enkefalinu podobno sintetično snov, so podgane pojedle bistveno več kot prej — več kot 17 bonbonov na podgano. To je primerljivo z 68 kilogramskim človekom, ki v eni uri poje 3 kg čokolade! Dodatno je znanstvenike presenetilo to, da se živali sploh niso mogle brzdati in so jih morali zaradi tega sami ločiti od hrane. Ko so postopek ponovili s to razliko, da so substanco tokrat vbrizgali v druge predele možganov, je bil odziv bistveno manjši. Raziskovalci iz tega sklepajo, da igra neostriatum ključno vlogo v motivaciji podgan, ki iščejo nagrado.

Rezultati poskusa kažejo na to, da draženje neostriatuma z opioidi, kamor spada tudi enkefalin, vodi v preobjedanje. To ima verjetno opraviti z bližino sistema za nagrajevanje; neostriatum se namreč nahaja tik nad njim, ta dva predela pa možganov pa usklajeno delujeta in ustvarjata navale “luštanj” — torej občutkov, da bi nam v nekem trenutku ugajala točno določena hrana.

Povzetek: Lana Blinc

Vir: Scientific American


© SiNAPSA 2003-2012