Paraplegik brcnil prvo žogo na svetovnem prvenstvu v Braziliji

BBC News, 16. 6. 2014

Verjetno je ob vsem navdušenju nad nogometom in ogorčenjem ob škandalih FIFE precej neopažen ostal zelo pomemben dogodek za nevroznanost. Prvo žogo na svetovnem prvenstvu je namreč brcnil mlad paraplegik, 29-letni Juliano Pinto, ki je popolnoma paraliziran od pasu navzdol. To mu je uspelo s pomočjo eksoskeleta in 150-članske ekipe raziskovalcev, ki jo je vodil brazilski nevroznanstvenik, dr. Miguel Nicolelis. Dr. Nicolelis, sicer nastanjen na Duke University v ZDA, je eden izmed vodilnih raziskovalcev s področja možgansko-računalniških vmesnikov. Leta 2003 je naredil pomembne preboje pri raziskovanju opic in njihovih zmožnosti upravljanja mehanske roke z možganskim vmesnikom.

Na Corinthians Areni v Sao Paulu je tako 12. junija 2014 29-letni Juliano dobil čast brcniti prvo žogo s pomočjo eksoskeleta in možganskega vmesnika. Bil je eden izmed osmih mladih paraplegikov, ki so jih v laboratoriju dr. Nicolalisa trenirali za premikanje eksoskeleta.

Dr. Nicolelis je izjavil, da je to prvič, ko se je eksoskelet uporabil z možganskim vmesnikom in nudil takojšnjo povratno informacijo bolniku - uporabniku. Povedal je tudi, da je taka demonstracija dosežkov robotike sicer zelo izven njihove rutine: “Tega se še nikoli prej ni naredilo.”

Kako pa vse skupaj deluje? Eksoskelet uporablja “kapo”, ki je pritrjena na bolnikovo glavo in bere možganske valove. Slednji se prenesejo v računalnik v nahrbtniku eksoskeleta, kjer se dekodirajo in pošljejo sporočila v zunanji skelet, ki objema bolnikove noge. Kovinske noge delujejo na hidravlični pogon, ki ga napaja baterija, prav tako nameščena v nahrbtniku.

Kar je še posebej pomembno, da je hoja sploh izvedljiva, je da bolnik, ki eksoskelet uporablja, dobiva povratne informacije o svojih premikih. To mu omogoča “sintetična koža”, nameščena na podplatih eksoskeleta, s posebnimi receptorji za pritisk, temperaturo in hitrost. Informacije s podplatov eksoskeleta s tresljaji stimulirajo kožo na roki, kar bolniku služi kot povratna informacija. Po izdatnem treningu se možgani navadijo informacije iz kože rok povezati s premiki nog, kar bolniku ustvari občutek hoje. To pa omogoča uravnavanje korakov.

Čeprav se bo na svetovnem prvenstvu velikokrat brcnilo žogo, ne bo noben drug gib tako znanstvenofantastičen!

Vir: BBC News


© SiNAPSA 2003-2012