Raziskovalci identificirali živčne kroge, vpletene v procesiranje enostavnih jezikovnih fraz

Science Daily, 2. 3. 2011

Raziskovalci so zelo dolgo preučevali živčne mehanizme, ki ležijo v ozadju procesiranja celotnih stavkov ali drugih kompleksnih jezikovnih izrazov. Veliko manj pozornosti pa je bilo posvečene vprašanju, kako razumemo minimalne jezikovne kombinacije, kot so na primer enostavne dvobesedne fraze, sestavljene zgolj iz pridevnika in samostalnika.

Da bi bolje razumeli, kako možgani funkcionirajo med enostavnim jezikovnim procesiranjem, so raziskovalci izvedli eksperiment, kjer so udeležencem prikazovali enostavne samostalnike. Med procesiranjem samostalnikov so snemali možgansko aktivnost udeležencev s pomočjo magnetoencefalografije (MEG), slikovne tehnike, ki zabeleži živčno aktivnost s snemanjem magnetnih polj, ki jih proizvedejo električni tokovi naših možganov.

Med eksperimentom so udeležencem prikazovali običajne samostalnike (na primer »čoln«), ki so bili ali del enostavne samostalniške fraze (»rdeči čoln«) ali pa jim je predhodil nek drug, z njim nepovezan samostalnik (»skodelica, čoln«) ali pa neizgovorljiva soglasniška nebeseda (»xhl čoln«). S primerjanjem živčne aktivnosti, ki se generira med frazami, s kontrolnimi pogoji, so lahko raziskovalci izolirali tisto možgansko aktivnost, ki se poveča med osnovnim sestavljenim procesiranjem (na primer pridevnik in samostalnik), v primerjavi, ko ni prisotne nobene jezikovne kombinacije. Da bi zagotovili, da udeleženci procesirajo besede pravilno, so morali poleg tega oceniti, ali se barvna podoba, ki je sledila (podoba rdečega čolna), ujema z besedami, ki so jih pred tem videli.

Rezultati so nakazali zanimive izsledke. Področji možganov, ki ju navadno identificiramo s procesiranjem kompleksnih jezikovnih izrazov, to sta Brocovo in Wernickejevo področje, namreč nista igrali nobene vloge pri razumevanju enostavnih fraz. MEG rezultati pa so pokazali povečano aktivnost v levem anteriornem temporalnem režnju, ki ji je sledila povečana aktivnost v ventromedialnem prefrontalnem korteksu med procesiranjem tovrstnih enostavnih fraz, sestavljenih iz pridevnika in samostalnika. Medtem ko so pretekle raziskave omenjena področja možganov že povezovale s procesiranjem bolj kompleksnih lingvističnih izrazov, pa rezultati tokratne študije kažejo, da te regije igrajo ključno vlogo pri najbolj osnovnih vidikih jezikovnega procesiranja. Ti rezultati, skupaj z odsotnostjo povečane aktivnosti v Brocovem in Wernickejevem področju, nakazujejo, da moramo tradicionalne živčne modele jezikovnega procesiranja razširiti in nadgraditi, da bodo vsebovali tudi širšo mrežo možganskih področjih, in ne zgolj tistih, ki so navadno vključena.

Prevod: Barbara Dolenc

Vir: Science Daily


© SiNAPSA 2003-2012