Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Nevroznanost in pravo
članki
eSinapsa, 2011-1
Zvezdan Pirtošek
Eksoskeleti – inteligentne bionske naprave
Marko Munih
O aktualnih dilemah draženja globokih možganskih struktur pri obsesivno - kompulzivni motnji
Nadja Jarc
Sledite svojo srečo ... z iPhone
Urban Kordeš
eSinapsa, 2011-2
Renata Salecl
Gašper Tkačik
Astrociti – spregledane zvezde nevrobiologije
Marko Kreft, Robert Zorec
Sašo Dolenc
Meditacija - malo truda, veliko koristi
Luka Dimic
eSinapsa, 2011-3
Mara Bresjanac
Martina Starc
Rok Berlot
Varnost uporabe generičnih protiepileptičnih zdravil
Mojca Kržan, Matevž Kržan
Možgani, računalniki - nekaj vmes
Miha Pelko
eSinapsa, 2012-4
Ali so moški in ženski možgani različni?
Gregor Majdič
O kognitivnih motnjah pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo
Dejan Georgiev
Akutno možgansko kap lahko uspešno zdravimo
Nina Vujasinovič, Bojana Žvan
Vloga nevropsihološke diagnostike pri odkrivanju zgodnjih znakov alzheimerjeve bolezni
Simon Brezovar
eSinapsa, 2013-5
Subarahnoidna krvavitev zaradi tromboze venskih sinusov
Mateja Repar, Anita Resman Gašperčič
Srečanje dveh velikanov: možganov in imunskega sistema
Matej Markota
Novo odkritje na področju sporadičnih prionskih bolezni
Jana Jerše, Nadja Jarc
Učinek placeba brez lažnih zdravil in zavajanja
Mara Bresjanac
eSinapsa, 2013-6
Odstranjevanje možganskih tumorjev pri budnem bolniku
Andrej Vranič, Jasmina Markovič, Blaž Koritnik
Zmedena bolnica, ki nič ne vidi ali PRES
Manja Hribar, Vid Zgonc
Manja Hribar
Sistemska skleroza in ishemična možganska kap - vzročna povezanost ali le koincidenca?
Mateja Repar, Janja Pretnar Oblak
Netravmatska lokalizirana konveksitetna subarahnoidna krvavitev
Mateja Repar, Fajko F. Bajrović
Klemen Grabljevec
Z omejevanjem spodbujajoča terapija pri bolnikih po nezgodni možganski poškodbi
Dejana Zajc, Klemen Grabljevec
eSinapsa, 2014-7
Možgani v mreži navezanosti, ki nas zaznamuje
Barbara Horvat
Vpliv senzoričnega dotoka na uglasitev možganskih povezav
Peter Gradišnik
Človeški konektom ali kakšne so zveze v naših možganih
Blaž Koritnik
Niko Lah
Torkove delavnice za osnovnošolce
Mateja Drolec Novak, Vid V. Vodušek
Da ne pozabim! Tehnike za pomladitev spomina
Klara Tostovršnik, Hana Hawlina
Površina socialne nevroznanosti
Manuel Kuran
Clarity - bistri možgani Karla Deisserotha
Gregor Belušič
Barbara Gnidovec Stražišar
Bojana Žvan
Nevroplastičnost po možganski kapi
Marjan Zaletel
Klinično psihološka obravnava pacientov po možganski kapi in podpora pri vračanju na delovno mesto
Barbara Starovasnik Žagavec
Možgani: organ, s katerim ljubimo
Andraž Matkovič
Marija Šoštarič Podlesnik
Gibalno-kognitivna vadba: praktična delavnica
Mitja Gerževič, Marina Dobnik
Anton Grad
Nevrologija, imunologija, psihiatrija …
Bojan Rojc
Andraž Stožer, Janez Bregant
Dominika Novak Pihler
Možganska kap – »kako ostati v omrežju?«
Nina Ozimic
Klara Tostovršnik
eSinapsa, 2014-8
Znotrajžilno zdravljenje možganskih anevrizem
Tamara Gorjanc, Dimitrij Lovrič
Obravnava hladnih možganskih anevrizem
Bojana Žvan, Janja Pretnar Oblak
Ali deklice z Rettovim sindromom govorijo z očmi?
Anka Slana, Urška Slana
Progresivna multifokalna encefalopatija
Urša Zabret, Katarina Šurlan Popovič
Ne ubijaj – poskusi na živalih
Martina Perše
Poizkusi na živalih - za in proti
Simon Horvat
eSinapsa, 2015-9
Kako deluje navigacijski sistem v naših možganih
Simon Brezovar
Vsakodnevno delo slepe osebe / s slepo osebo
Denis Kamnar
Uroš Marušič
Manca Tekavčič Pompe
Toni Pustovrh
Marko Hawlina
Od svetlobe do podobe ali kako vidijo svet naši možgani
Simon Brezovar
Janja Hrastovšek
Zala Kurinčič
Pogledi na mejno osebnostno motnjo
Jerica Radež, Peter Kapš
Uvid kot socialno psihološki fenomen
Vid Vodušek
Uvod v vidno-prostorske funkcije s praktičnimi primeri
Ana Bujišić, Sanja Roškar
eSinapsa, 2015-10
Difuzijsko magnetnoresonančno slikanje
Rok Berlot
Katja Pavšič
Radiološko izolirani sindrom - ali ga moramo poznati?
Matej Vouk, Katarina Šurlan Popovič
Kako izgledajo možgani, ki govorijo več jezikov?
Gašper Zupan
Nov pristop v rehabilitaciji - terapija s pomočjo psa
Mateja Drljepan
Pogled v maternico z magnetnoresonančno preiskavo
Taja Jordan, Tina Vipotnik Vesnaver
Saša Zorjan
Saša Zorjan
Nevroestetika: ko nevroznanost obišče galerijo
Anja Voljavec, Hana Hawlina, Nika Vrabič
Ali so psihogeni neepileptični napadi res psihogeni?
Saška Vipotnik, Gal Granda
Kako nam lahko glasna glasba »vzame« sluh in povzroči tinitus
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-11
Mara Bresjanac
Kako ultrazvok odpira pot v možgane
Kaja Kolmančič
Kako je epigenetika spremenila nevroznanost
Metka Ravnik Glavač
Ondinino prekletstvo ali sindrom prirojene centralne hipoventilacije
Katja Pavšič, Barbara Gnidovec Stražišar, Janja Pretnar Oblak, Fajko F. Bajrović
Motnje ravnotežja otrok in odraslih
Nejc Steiner, Saba Battelino
Zika virus in magnetnoresonančna diagnostika nepravilnosti osrednjega živčevja pri plodu
Rok Banko, Tina Vipotnik Vesnaver
eSinapsa, 2016-12
Vloga magnetnoresonančne spektroskopije pri obravnavi možganskih tumorjev
Gašper Zupan, Katarina Šurlan Popovič
Tiskanje tridimenzionalnih modelov v medicini
Andrej Vovk
Aleš Oblak
Kevin Klarič
Sinestezija: umetnica, ki ne želi odrasti
Tisa Frelih
Računska psihiatrija: od nevroznanosti do klinike
Nastja Tomat
Kognitivni nadzor: od vsakdanjega življenja do bolezni
Vida Ana Politakis
eSinapsa, 2017-13
Internet: nadgradnja ali nadomestek uma?
Matej Perovnik
Vloga črevesnega mikrobioma pri odzivu na stres
Vesna van Midden
Stres pušča posledice tako na človeškem kot živalskem organizmu
Jasmina Kerčmar
Prikaz normalne anatomije in bolezenskih stanj obraznega živca z magnetno resonanco
Rok Banko, Matej Vrabec
Psihedelična izkušnja in njen zdravilni potencial
Anja Cehnar, Jona Basle
Vpliv hiperglikemije na delovanje možganov
Jasna Šuput Omladič, Simona Klemenčič
Nevrofibromatoza: napredujoče obolenje centralnega in perifernega živčevja
Nejc Steiner, Saba Battelino
Fenomen žrtvenega jagnja v dobi interneta
Dolores Trol
Tesnoba staršev in strategije spoprijemanja, ko pri otroku na novo odkrijejo epilepsijo
Daša Kocjančič, Petra Lešnik Musek, Vesna Krkoč, David Gosar
eSinapsa, 2017-14
Zakaj ne zapeljem s ceste, ko kihnem?
Anka Slana Ozimič, Grega Repovš
Nobelova nagrada za odkritje molekularnih mehanizmov nadzora cirkadianih ritmov
Leja Dolenc Grošelj
Možgani pod stresom: od celic do duševnih motenj
Nastja Tomat
Na sledi prvi vzročni terapiji Huntingtonove bolezni
Danaja Metul
Razlike med spoloma pri Parkinsonovi bolezni
Kaja Kolmančič
eSinapsa, 2018-15
Susceptibilno poudarjeno magnetnoresonančno slikanje pri bolniku z ALS
Alja Vičič, Jernej Avsenik, Rok Berlot
Sara Fabjan
Reverzibilni cerebralni vazokonstrikcijski sindrom – pot do diagnoze
Maja Cimperšek, Katarina Šurlan Popovič
Liam Korošec Hudnik
Kognitivno funkcioniranje pri izgorelosti
Marina Horvat
eSinapsa, 2019-16
Maša Čater
Saša Koprivec
Infekcije osrednjega živčnega sistema s flavivirusi
Maja Potokar
Raziskava: Kako depresija vpliva na kognitivne sposobnosti?
Vida Ana Politakis
Razvoj depresije pri otrocih z vidika navezovalnega vedenja
Neža Grgurevič
Sonja Prpar Mihevc
Umetno inteligentna nevroznanost: srečanje nevronskih mrež in možganske fiziologije
Kristijan Armeni
Čebelji strup pri preventivi nevrodegenerativnih bolezni in priložnost za klinično prakso
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2019-17
IgG4+ – skupni imenovalec diagnoz iz preteklosti
Cene Jerele, Katarina Šurlan Popovič
Nov molekulski mehanizem delovanja ketamina v astrocitih
Matjaž Stenovec
Praktični pristop k obravnavi utrujenosti in motenj spanja pri bolnikih z multiplo sklerozo
Nik Krajnc, Leja Dolenc Grošelj
Jure Pešak
eSinapsa, 2020-18
Bolezni spektra anti-MOG pri odraslih
Nik Krajnc
Samomor pod lupo nevroznanosti
Alina Holnthaner
eSinapsa, 2020-19
Ob mednarodnem dnevu znakovnih jezikov
Anka Slana Ozimič
Teorija obetov: kako sprejemamo tvegane odločitve
Nastja Tomat
Sara Fabjan
Matjaž Deželak
Nina Stanojević, Uroš Kovačič
Od človeških nevronov do možganskih organoidov – nova obzorja v nevroznanosti
Vesna M. van Midden
Splošna umetna inteligenca ali statistične jezikovne papige?
Kristijan Armeni
Zunajcelični vezikli kot prenašalci zdravilnih učinkovin preko krvno-možganske prepreke
Saša Koprivec
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2021-20
Migrena: starodavna bolezen, sodobni pristopi k zdravljenju
Eva Koban, Lina Savšek
Zgodnji razvoj socialnega vedenja
Vesna Jug
Nastja Tomat
Mikrosplet: povezovanje preko mikrobioma
Tina Tinkara Peternelj
Stimulacija možganov kot način zdravljenja depresije
Saša Kocijančič Azzaoui
eSinapsa, 2021-21
eSinapsa, 2022-22
Sodobni vidiki motenj hranjenja
Karin Sernec
Ples in gibalni dialog z malčki
Neva Kralj
Atul Gawande
Jezikovna funkcija pri Alzheimerjevi bolezni
Gašper Tonin
Dostava terapevtikov preko krvno-možganske pregrade
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2022-23
Akutni ishemični infarkt hrbtenjače pri zdravih otrocih – kaj lahko pove radiolog?
Katarina Šurlan Popovič, Barbara Šijaković
eSinapsa, 2023-24
Možganska omrežja pri nevrodegenerativnih boleznih
Tomaž Rus, Matej Perovnik
Morske živali kot navdih za nevroznanstvenike: morski konjiček, morski zajček in klobučnjak
Tina Bregant
Metoda Feldenkrais: gibanje in nevroplastičnost
Mateja Pate
Etično naravnana animalna nevroznanost
Maša Čater
Helena Motaln, Boris Rogelj
eSinapsa, 2023-25
Urban Košak, Damijan Knez, Anže Meden, Simon Žakelj, Jurij Trontelj, Jure Stojan, Maja Zakošek Pipan, Kinga Sałat idr.
eSinapsa, 2024-26
Naravno okolje kot vir zdravja in blagostanja
Karin Križman, Grega Repovš, Gaja Zager Kocjan, Gregor Geršak
Katja Peganc Nunčič, Damjan Osredkar
Tanja Goltnik
Ali je zgodnje vstajanje dedno?
Cene Skubic, Laura Plavc, Damjana Rozman, Leja Dolenc Grošelj
Na Cardozo School of Law v New Yorku sem letos prvič predavala predmet »Pravo in nevroznanost«. Na tej šoli že več let predavam predmet »Pravo in psihoanaliza« in ker v zadnjih letih v ameriškem pravu vse bolj uporabljajo nevroznanost, sem se odločila, da se malce poglobim v to novo povezavo.
Pravo nenehno išče načine, kako bi si lahko pri problemih ugotavljanja krivde pomagalo z drugimi znanostmi, ki omogočajo nekakšen vpogled v osebnost posameznika. Če je bil nekoč poudarek predvsem pri na psiholoških analizah, je danes vse bolj opaziti obrat k genetiki in predvsem k nevroznanosti. V tem prispevku bom na kratko orisala dileme, ki se v zvezi z nevroznanostjo in pravom pojavljajo v ZDA. Ker lahko pričakujemo, da se bo njuna vez poglabljala in da bo slej ko prej do teh razprav prišlo tudi pri nas, je dobro, če o zagatah in možnostih povezav razmišljamo v čim širšem krogu strokovnjakov.
V kazenskem pravu se navezava na nevroznanost pogosto pojavi pri obrambi s sklicevanjem na neprištevnost. Pojavljajo se vprašanja, kako potegniti mejo med zdravimi in bolnimi, oziroma normalnimi in deformiranimi možgani, ob upoštevanju sposobnosti posameznika, da se svobodno odloča, oziroma, da mu priznamo status avtonomnega subjekta. Še posebej pomembna so vprašanja, kako obravnavati primere, ko so možgani rahlo poškodovani? Kar precej kazensko-pravnih primerov tako poskuša analizirati, kako razne možganske tvorbe vplivajo na odločanje posameznika, in ali lahko naprimer rast tumorja ali ciste dojamemo kot vzrok za določeno kaznivo dejanje.
Zelo pomembne razprave na področju kazenskega prava zadevajo vprašanje razvitosti možganov pri najstnikih. Raziskave, ki kažejo, da pri človeku najkasneje dozori frontalni možganski reženj, ki je vezan na razumevanje posledic dejanj, tveganje ob dejanjih in moralnost posameztnega dejanja, postavljajo v novo luč kaznovanje najstnikov. V konzervativnih okrožjih ZDA je prisotna močna težnja, da se agresivne mlade ljudi že zelo zgodaj izloči iz družbe. Dojemajo jih kot pokvarjene do te mere, da je za družbo bolje, če jih čimprej povsem osami. V ZDA imajo nekatere države kot sta Severna Karolina ali Teksas in še posebej južne, konzervativnejše, določeno zelo nizko starostno mejo, pri kateri posameznika, pravno gledano, že obravnavajo kot odraslega človeka. V Severni Karolini je bil tako že trinajstletnik obsojen na dosmrtno zaporno kazen zaradi posilstva. Spoznanja nevroznanosti, da se predeli možganov, v katerih predpostavljamo, da so locirane sposobnosti za predvidevanje tveganja, dokončno oblikujejo šele tam nekje do dvajsetega leta starosti, bi lahko v takih primerih ublažila radikalno kaznovanje mladih. Če možgane najstnikov dojemamo kot plastične (kar pomeni, da so pri njih mogoče bistvene spremembe v času nadaljnjega odraščanja), moramo prav tako pod vprašaj postaviti tudi konzervativne zahteve, da se mladim sodi enako kot odraslim.
Zelo pomembne pravne dileme nevroznanost odpira tudi na področju odvisnosti. Zastavljajo se vprašanja, ali delujejo možgani pod vplivom drog bistveno drugače, kot bi sicer? Do katere mere se odvisnik še lahko svobodno odloča? Nekateri strokovnjaki izhajajo iz predpostavke, da je bil odvisnik vsekakor svoboden vsaj takrat, ko se je prvič podal v preizkušanje drog. Pri obravnavanju odvisnosti znotraj prava obstajata dve osrednji liniji argumentacije. Prva je zgrajena na dokaj strogem determinizmu, ki izhaja tudi iz spoznanj nevroznanosti o biologiji odvisnosti, druga pa tudi pri odvisnikih ohranja določeno mero svobodne volje.
Ameriški pravni teoretiki se prav tako veliko ukvarjajo s tako imenovanim učinkom GSI. Gre za vpliv kriminalističnih TV nanizank (npr. CSI: Crime Scene Investigation) in posledično za pričakovanje porote, kako naj bi bila izvedena preiskava in pridobljeni ter predstavljeni dokazi. Zaradi učinkovanja CSI lahko porota pričakuje, da bodo opravljeni zapleteni testi in dokazni postopki, ki morda sploh še niso v uporabi, a jih lahko neprestano spremljamo v televizijskih serijah. Problem nastane, ker fiktivno okolje televizijske serije nerealno zvišuje pričakovanja porotnikov in porotnic glede dejanskih zmožnosti današnje forenzične znanosti. Nazorna barvna slika možganov se na sodišču lahko zazdi nestrokovnjakom v poroti bistveno bolj objektiven in jasen dokaz, kot dejansko je, saj takšna slika gledalca fascinira, čemur pravijo učinek božičnega drevesca. Težave nastopijo tudi pri interpretaciji posameznih slik možganov s strani ekspertov, saj jih je pogosto mogoče interpretirati na različne načine. Ker si država pri vseh primerih v sodnem procesu ne more privoščiti velikih stroškov za, denimo, slikanje možganov, lahko pride do neenakopravne obravnave pred zakonom. Kaj pomeni, če so tovrstni dokazi zaradi visoke cene le v dosegu bogatašev, ne pa tudi države in revnih si lahko samo mislimo!
Raziskave so v preteklosti že pokazale, da so lahko spomini zelo nezanesljivi. Klasične empirične psihološke raziskave potencialne nezanesljivosti očividcev kriminalnih dejanj zdaj z novimi raziskavami potrjuje tudi nevroznanost. Kot očividci se lahko marsikdaj zmotimo. Vprašanje je, ali nam nevroznanost lahko pomaga pri presojanju zanesljivosti posameznih spominov? Ali lahko vplivamo na izboljšanje spomina? Pojavljajo se tudi nove vrste detektorjev laži, ki zrejo neposredno v možgane. Potencialno se tako odpirajo možnosti za razločevanje med pristnimi in lažnimi spomini, ki jih priča subjektivno dojema enako kot resnične. Ob vprašanju travmatičnega spomina se pojavlja tudi vprašanje, ali lahko od nevroznanosti pričakujemo , da nam bo v prihodnosti omogočila, da se posamezniku določeni spomini zbrišejo. Zagate, ki bi jih takšna možnost sprožila, so zelo velike in seveda za sabo potegnejo novo dojemanje subjektivnosti.
Apliciranje novih spoznanj iz enega področja znanosti na drugo – recimo iz nevroznanosti v pravno znanost – je zelo odvisno tudi od poročanja medijev. Poljudne interpretacije nevroznanstvenih spoznanj v medijih se znanstvena dognanja pogosto posplošujejo , kar lahko postane problem, vkolikor takšne, poenostavljene interpretacije vplivajo na kazensko politiko in sodne procese. Na področju kriminalitete se lahko preohlapno apliciranje nevroznanstvenih spoznanj v prakso odraža kot nerealno pričakovanje, da bo moč že zelo zgodaj odkriti verjetna nova kriminalna dejanja. Nevarnost posploševanja dognanj nevroznanosti je namreč v tem, da z njimi poskušamo predvidevati, kako se bo posameznik obnašal v prihodnje. V zgodovini kaznovalne politike smo se že velikokrat srečali s problemom neposrednega prestavljanja znanstvenih dognanj v prakso in rezultati so bili običajno katastrofalni: nove oblike izključevanja ljudi, preventivno kaznovanje in zapiranje, evgenika in podobno.
Nevroznanost, ki se ukvarja s problemom izboljšanja delovanja možganov, oziroma takoimenovanim mentalnim dopingom, odpira tudi vprašanja pravičnosti in enakih možnosti. Študenti že sedaj uporabljajo nekatera zdravila kot stimulans, ki jim olajša študij. V Angliji, v nekaterih glasbenih šolah, denimo, že uporabljajo tehniko neurofeedbacka. Iste metode poskušajo uporabljati tudi v zaporih, kjer se ponovno pojavlja problem intervencij v možgane zapornikov. Odpirajo se podobne dileme , ki so bile nekoč že obravnavane, ko je šlo za izvajanje lobotomije. Zastavljajo se vprašanja, do katere mere so nove oblike intervencij z namenom popraviti deformirane možgane kriminalcev sprejemljive? Kdo lahko o tem odloča?
V prihodnosti lahko pričakujemo še večje povezovanje med pravom in nevroznanostjo. V družbi je namreč opaziti porast vere v moč znanosti, ki lahko pogleda v notranjost človeka. Ob tem pa ne smemo pozabiti tudi na moč interpretiranja tega, kar naj bi tam videli in na moč institucij, ki iz teh interpretacij lahko naredijo hitre zaključke ter tako oblikujejo nove prakse nadzorovanja in kaznovanja.
dr. Renata Salecl,
Inštitut za kriminologijo,
Pravna fakulteta,
Univerza v Ljubljani