Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Revščina zastrupi možgane
članki
eSinapsa, 2011-1
Zvezdan Pirtošek
Eksoskeleti – inteligentne bionske naprave
Marko Munih
O aktualnih dilemah draženja globokih možganskih struktur pri obsesivno - kompulzivni motnji
Nadja Jarc
Sledite svojo srečo ... z iPhone
Urban Kordeš
eSinapsa, 2011-2
Renata Salecl
Gašper Tkačik
Astrociti – spregledane zvezde nevrobiologije
Marko Kreft, Robert Zorec
Sašo Dolenc
Meditacija - malo truda, veliko koristi
Luka Dimic
eSinapsa, 2011-3
Mara Bresjanac
Martina Starc
Rok Berlot
Varnost uporabe generičnih protiepileptičnih zdravil
Mojca Kržan, Matevž Kržan
Možgani, računalniki - nekaj vmes
Miha Pelko
eSinapsa, 2012-4
Ali so moški in ženski možgani različni?
Gregor Majdič
O kognitivnih motnjah pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo
Dejan Georgiev
Akutno možgansko kap lahko uspešno zdravimo
Nina Vujasinovič, Bojana Žvan
Vloga nevropsihološke diagnostike pri odkrivanju zgodnjih znakov alzheimerjeve bolezni
Simon Brezovar
eSinapsa, 2013-5
Učinek placeba brez lažnih zdravil in zavajanja
Mara Bresjanac
Subarahnoidna krvavitev zaradi tromboze venskih sinusov
Mateja Repar, Anita Resman Gašperčič
Srečanje dveh velikanov: možganov in imunskega sistema
Matej Markota
Novo odkritje na področju sporadičnih prionskih bolezni
Jana Jerše, Nadja Jarc
eSinapsa, 2013-6
Odstranjevanje možganskih tumorjev pri budnem bolniku
Andrej Vranič, Jasmina Markovič, Blaž Koritnik
Zmedena bolnica, ki nič ne vidi ali PRES
Manja Hribar, Vid Zgonc
Manja Hribar
Sistemska skleroza in ishemična možganska kap - vzročna povezanost ali le koincidenca?
Mateja Repar, Janja Pretnar Oblak
Netravmatska lokalizirana konveksitetna subarahnoidna krvavitev
Mateja Repar, Fajko F. Bajrović
Klemen Grabljevec
Z omejevanjem spodbujajoča terapija pri bolnikih po nezgodni možganski poškodbi
Dejana Zajc, Klemen Grabljevec
eSinapsa, 2014-7
Možgani v mreži navezanosti, ki nas zaznamuje
Barbara Horvat
Vpliv senzoričnega dotoka na uglasitev možganskih povezav
Peter Gradišnik
Človeški konektom ali kakšne so zveze v naših možganih
Blaž Koritnik
Niko Lah
Torkove delavnice za osnovnošolce
Mateja Drolec Novak, Vid V. Vodušek
Da ne pozabim! Tehnike za pomladitev spomina
Klara Tostovršnik, Hana Hawlina
Površina socialne nevroznanosti
Manuel Kuran
Clarity - bistri možgani Karla Deisserotha
Gregor Belušič
Barbara Gnidovec Stražišar
Bojana Žvan
Nevroplastičnost po možganski kapi
Marjan Zaletel
Klinično psihološka obravnava pacientov po možganski kapi in podpora pri vračanju na delovno mesto
Barbara Starovasnik Žagavec
Možgani: organ, s katerim ljubimo
Andraž Matkovič
Marija Šoštarič Podlesnik
Gibalno-kognitivna vadba: praktična delavnica
Mitja Gerževič, Marina Dobnik
Anton Grad
Nevrologija, imunologija, psihiatrija …
Bojan Rojc
Andraž Stožer, Janez Bregant
Dominika Novak Pihler
Možganska kap – »kako ostati v omrežju?«
Nina Ozimic
Klara Tostovršnik
eSinapsa, 2014-8
Znotrajžilno zdravljenje možganskih anevrizem
Tamara Gorjanc, Dimitrij Lovrič
Obravnava hladnih možganskih anevrizem
Bojana Žvan, Janja Pretnar Oblak
Ali deklice z Rettovim sindromom govorijo z očmi?
Anka Slana, Urška Slana
Progresivna multifokalna encefalopatija
Urša Zabret, Katarina Šurlan Popovič
Ne ubijaj – poskusi na živalih
Martina Perše
Poizkusi na živalih - za in proti
Simon Horvat
eSinapsa, 2015-9
Kako deluje navigacijski sistem v naših možganih
Simon Brezovar
Vsakodnevno delo slepe osebe / s slepo osebo
Denis Kamnar
Uroš Marušič
Manca Tekavčič Pompe
Toni Pustovrh
Marko Hawlina
Od svetlobe do podobe ali kako vidijo svet naši možgani
Simon Brezovar
Janja Hrastovšek
Zala Kurinčič
Pogledi na mejno osebnostno motnjo
Jerica Radež, Peter Kapš
Uvid kot socialno psihološki fenomen
Vid Vodušek
Uvod v vidno-prostorske funkcije s praktičnimi primeri
Ana Bujišić, Sanja Roškar
eSinapsa, 2015-10
Difuzijsko magnetnoresonančno slikanje
Rok Berlot
Katja Pavšič
Radiološko izolirani sindrom - ali ga moramo poznati?
Matej Vouk, Katarina Šurlan Popovič
Kako izgledajo možgani, ki govorijo več jezikov?
Gašper Zupan
Nov pristop v rehabilitaciji - terapija s pomočjo psa
Mateja Drljepan
Pogled v maternico z magnetnoresonančno preiskavo
Taja Jordan, Tina Vipotnik Vesnaver
Saša Zorjan
Saša Zorjan
Nevroestetika: ko nevroznanost obišče galerijo
Anja Voljavec, Hana Hawlina, Nika Vrabič
Ali so psihogeni neepileptični napadi res psihogeni?
Saška Vipotnik, Gal Granda
Kako nam lahko glasna glasba »vzame« sluh in povzroči tinitus
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-11
Mara Bresjanac
Kako ultrazvok odpira pot v možgane
Kaja Kolmančič
Kako je epigenetika spremenila nevroznanost
Metka Ravnik Glavač
Ondinino prekletstvo ali sindrom prirojene centralne hipoventilacije
Katja Pavšič, Barbara Gnidovec Stražišar, Janja Pretnar Oblak, Fajko F. Bajrović
Zika virus in magnetnoresonančna diagnostika nepravilnosti osrednjega živčevja pri plodu
Rok Banko, Tina Vipotnik Vesnaver
Motnje ravnotežja otrok in odraslih
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-12
Vloga magnetnoresonančne spektroskopije pri obravnavi možganskih tumorjev
Gašper Zupan, Katarina Šurlan Popovič
Tiskanje tridimenzionalnih modelov v medicini
Andrej Vovk
Aleš Oblak
Kevin Klarič
Sinestezija: umetnica, ki ne želi odrasti
Tisa Frelih
Računska psihiatrija: od nevroznanosti do klinike
Nastja Tomat
Kognitivni nadzor: od vsakdanjega življenja do bolezni
Vida Ana Politakis
eSinapsa, 2017-13
Internet: nadgradnja ali nadomestek uma?
Matej Perovnik
Vloga črevesnega mikrobioma pri odzivu na stres
Vesna van Midden
Stres pušča posledice tako na človeškem kot živalskem organizmu
Jasmina Kerčmar
Prikaz normalne anatomije in bolezenskih stanj obraznega živca z magnetno resonanco
Rok Banko, Matej Vrabec
Psihedelična izkušnja in njen zdravilni potencial
Anja Cehnar, Jona Basle
Vpliv hiperglikemije na delovanje možganov
Jasna Šuput Omladič, Simona Klemenčič
Nevrofibromatoza: napredujoče obolenje centralnega in perifernega živčevja
Nejc Steiner, Saba Battelino
Fenomen žrtvenega jagnja v dobi interneta
Dolores Trol
Tesnoba staršev in strategije spoprijemanja, ko pri otroku na novo odkrijejo epilepsijo
Daša Kocjančič, Petra Lešnik Musek, Vesna Krkoč, David Gosar
eSinapsa, 2017-14
Zakaj ne zapeljem s ceste, ko kihnem?
Anka Slana Ozimič, Grega Repovš
Možgani pod stresom: od celic do duševnih motenj
Nastja Tomat
Nobelova nagrada za odkritje molekularnih mehanizmov nadzora cirkadianih ritmov
Leja Dolenc Grošelj
Na sledi prvi vzročni terapiji Huntingtonove bolezni
Danaja Metul
Razlike med spoloma pri Parkinsonovi bolezni
Kaja Kolmančič
eSinapsa, 2018-15
Susceptibilno poudarjeno magnetnoresonančno slikanje pri bolniku z ALS
Alja Vičič, Jernej Avsenik, Rok Berlot
Sara Fabjan
Reverzibilni cerebralni vazokonstrikcijski sindrom – pot do diagnoze
Maja Cimperšek, Katarina Šurlan Popovič
Liam Korošec Hudnik
Kognitivno funkcioniranje pri izgorelosti
Marina Horvat
eSinapsa, 2019-16
Maša Čater
Saša Koprivec
Infekcije osrednjega živčnega sistema s flavivirusi
Maja Potokar
Raziskava: Kako depresija vpliva na kognitivne sposobnosti?
Vida Ana Politakis
Razvoj depresije pri otrocih z vidika navezovalnega vedenja
Neža Grgurevič
Sonja Prpar Mihevc
Umetno inteligentna nevroznanost: srečanje nevronskih mrež in možganske fiziologije
Kristijan Armeni
Čebelji strup pri preventivi nevrodegenerativnih bolezni in priložnost za klinično prakso
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2019-17
IgG4+ – skupni imenovalec diagnoz iz preteklosti
Cene Jerele, Katarina Šurlan Popovič
Nov molekulski mehanizem delovanja ketamina v astrocitih
Matjaž Stenovec
Praktični pristop k obravnavi utrujenosti in motenj spanja pri bolnikih z multiplo sklerozo
Nik Krajnc, Leja Dolenc Grošelj
Jure Pešak
eSinapsa, 2020-18
Bolezni spektra anti-MOG pri odraslih
Nik Krajnc
Samomor pod lupo nevroznanosti
Alina Holnthaner
eSinapsa, 2020-19
Ob mednarodnem dnevu znakovnih jezikov
Anka Slana Ozimič
Teorija obetov: kako sprejemamo tvegane odločitve
Nastja Tomat
Sara Fabjan
Matjaž Deželak
Nina Stanojević, Uroš Kovačič
Od človeških nevronov do možganskih organoidov – nova obzorja v nevroznanosti
Vesna M. van Midden
Splošna umetna inteligenca ali statistične jezikovne papige?
Kristijan Armeni
Zunajcelični vezikli kot prenašalci zdravilnih učinkovin preko krvno-možganske prepreke
Saša Koprivec
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2021-20
Migrena: starodavna bolezen, sodobni pristopi k zdravljenju
Eva Koban, Lina Savšek
Zgodnji razvoj socialnega vedenja
Vesna Jug
Nastja Tomat
Mikrosplet: povezovanje preko mikrobioma
Tina Tinkara Peternelj
Stimulacija možganov kot način zdravljenja depresije
Saša Kocijančič Azzaoui
eSinapsa, 2021-21
eSinapsa, 2022-22
Sodobni vidiki motenj hranjenja
Karin Sernec
Ples in gibalni dialog z malčki
Neva Kralj
Atul Gawande
Jezikovna funkcija pri Alzheimerjevi bolezni
Gašper Tonin
Dostava terapevtikov preko krvno-možganske pregrade
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2022-23
Akutni ishemični infarkt hrbtenjače pri zdravih otrocih – kaj lahko pove radiolog?
Katarina Šurlan Popovič, Barbara Šijaković
eSinapsa, 2023-24
Možganska omrežja pri nevrodegenerativnih boleznih
Tomaž Rus, Matej Perovnik
Morske živali kot navdih za nevroznanstvenike: morski konjiček, morski zajček in klobučnjak
Tina Bregant
Metoda Feldenkrais: gibanje in nevroplastičnost
Mateja Pate
Etično naravnana animalna nevroznanost
Maša Čater
Helena Motaln, Boris Rogelj
eSinapsa, 2023-25
Urban Košak, Damijan Knez, Anže Meden, Simon Žakelj, Jurij Trontelj, Jure Stojan, Maja Zakošek Pipan, Kinga Sałat idr.
eSinapsa, 2024-26
Naravno okolje kot vir zdravja in blagostanja
Karin Križman, Grega Repovš, Gaja Zager Kocjan, Gregor Geršak
Katja Peganc Nunčič, Damjan Osredkar
Tanja Goltnik
Ali je zgodnje vstajanje dedno?
Cene Skubic, Laura Plavc, Damjana Rozman, Leja Dolenc Grošelj
eSinapsa, 2024-27
Širša terapevtska uporaba ketamina: potenciali in izzivi
Kristian Elersič
Moč vpliva socialne opore na bolečino
Jana Verdnik
Vsako leto 17. oktobra obeležujemo mednarodni dan boja proti revščini. Vsak osmi prebivalec Slovenije živi pod pragom revščine, v Evropski uniji pa vsak šesti 1. Posledice revščine v otroštvu se kažejo tudi v možganih, in sicer ne samo v času otroštva, temveč tudi kasneje v odraslosti. Ideja, da revščina zastrupi možgane (v izvirniku Poverty poisons the brain), predstavlja čedalje pomembnejše področje raziskovanja v nevroznanosti in znanostih o zdravju ter se pojavlja kot pogosta metafora, ki poskuša opozoriti na neenakosti in posledice revščine.
Odraščanje v revnem okolju predstavlja visoko tveganje za otrokovo življenje na več ravneh, npr. na področju šolanja, regulacije vedênja in zdravja 2. Revščina predstavlja negativen vpliv na otrokovo učenje in akademske rezultate tudi preko razvoja možganskih struktur 3 4. Prav tako revščina v obdobju otroštva negativno vpliva na posameznikovo telesno in psihološko zdravje v odraslosti 5.
Dojenčki, ki prihajajo iz revnih družin, imajo manjšo prostornino možganske sivine, ki je ključna za procesiranje informacij in izvedbo dejanj 2. Avtorji dotične študije so našli zmanjšanje tako v čelnem režnju (ki ga povezujemo z načrtovanjem, nadzorom impulzov, nadzorom pozornosti, …) kot v temenskem režnju (ki skrbi za senzorično integracijo). Dojenčki iz različnih okolij pa se niso razlikovali pri volumnu možganske beline (ki jo tvorijo maščobne ovojnice živčnih vlaken), ter možganske sivine senčnega in zatilnega režnja. Otroci iz družin s slabšim socialno-ekonomskim statusom (v nadaljevanju SES) so pričeli svoje življenje s podobno prostornino možganske sivine kot drugi otroci, ampak so že kot malčki (pri 3 letih) imeli manjšo prostornino le-te v primerjavi z malčki iz družin s srednjimi in visokimi prihodki. Avtorji so sklepali, da je okolje s časom čedalje bolj vplivalo na prostornino določenih delov možganov, pri čemer so se razlike med dojenčki iz različnih okolij še povečevale. Opisane razlike v prostornini možganov niso mogli pojasniti z dojenčkovo težo pri porodu, zgodnjim zdravjem ali velikostjo glave pri porodu. Tudi razlike v rasti možganov so variirale s SES, pri čemer so otroci iz družin z nižjimi prihodki kazali počasnejšo rast med obdobjem dojenčka in zgodnjim otroštvom. Tovrstne razlike v prostornini možganov pa so bile povezane tudi z večjimi vedenjskimi težavami pred vstopom v šolo 2. Raziskave torej nakazujejo, da obstaja povezava med revščino in razvojnimi zaostanki v določenih možganskih področjih 2 6.
Revščino lahko povežemo tudi s strukturnimi spremembami v več predelih možganov, ki vplivajo na pripravljenost na šolanje in nadaljnjo akademsko uspešnost 3. Največji učinek je viden med otroki iz najrevnejših družin. Prostornina možganske sivine pri otrocih, ki so prihajali iz družin tik nad pragom revščine, je bila 3 do 4 odstotke pod razvojno normo. Otroci, ki so živeli pod državnim pragom revščine, pa so zaostajali 8 do 10 odstotkov. Razlike so se kazale tudi pri akademski uspešnosti, saj so v povprečju otroci iz revnejših družin imeli od 4 do 7 točk slabše rezultate na standardiziranih testih, ki so merili splošno inteligentnost ter jezikovno in matematično uspešnost. Na podlagi tega so avtorji sklepali, da bi lahko do 20% razlik pri testnih rezultatih pojasnili z razvojnimi zaostanki v čelnem (pomemben za procese, kot so pozornost, inhibicija, regulacija emocij …) in senčnem režnju (pomemben za spomin, jezik) 3.
Tudi drugi avtorji 4, ki so preučevali šolske otroke in zgodnje mladostnike, potrjujejo, da je revščina povezana z zmanjšano možgansko sivino, vendar so našli zmanjšanja tudi pri prostorninah možganske beline, amigdale (povezana s procesiranjem in spominom na čustvene izkušnje) in hipokampusa (povezan s spominom). Učinke revščine pri prostornini hipokampusa sta zvečala oziroma zmanjšala faktorja negovalčeve/starševske sovražnosti oziroma podpore, in sicer na levi in desni strani hipokampusa, ter izkušnja stresnih dogodkov na levi strani.
Posledice revščine, ki jo posameznik izkusi v času odraščanja, se čutijo tudi v odraslosti. Revščina v času otroštva je povezana z zmanjšanim volumnom določenih limbičnih področij (med drugim že prej omenjene amigdale in hipokampusa) v odraslosti 7.
Raziskovalci 5 so iskali povezave med revščino pri 9 letih starosti in aktivacijo nevronskih omrežij med regulacijo čustev pri 24 letih. Odrasli, ki so kot otroci živeli v družinah z nižjim prihodkom, so imeli zmanjšano aktivnost prefrontalnega korteksa (sprednji del čelnega režnja, specifično je šlo za zmanjšanje na ventrolateralnem in dorzolateralnem področju) in niso uspeli zmanjšati aktivacije amigdale med regulacijo negativnih čustev. Zanimivo je, da višina njihovega odraslega prihodka ni imela povezave z nevronsko aktivnostjo med regulacijo čustev. Na odnos med prihodkom v otroštvu in nevronsko aktivacijo v odraslosti je vplivala tudi izpostavljenost kroničnemu stresu med otroštvom oz. mladostništvom. To kaže na pomembnost upoštevanja izpostavljenosti kroničnemu stresu in njegovih učinkih na regulacijo čustev pri odraslih, ki so odraščali v revnem okolju 5.
Zaradi vpliva revščine so otrokovi potenciali pri akademskem uspehu zmanjšani že pri nizki starosti, saj so določene možganske regije med razvojem zelo občutljive na otrokovo okolje. Pri otrocih iz revnejšega okolja bi se tako lahko poskušalo izenačiti razlike zaradi okolja s tem, da bi se jim ponudilo dodatne vire pomoči 3.
Avtorji študij 8 4 so predlagali, da lahko s pomočjo tovrstnih raziskav določimo, katerim področjem posvetiti pozornost, če želimo zmanjšati razvojne razlike med osebami, ki odraščajo v revščini in tistimi, ki ne. Določeni faktorji, kot so npr. negovalčeva oziroma starševska sovražnost in stresni dogodki predstavljajo tveganje za negativne posledice pri razvoju možganov 4.
Podporno starševstvo med zgodnjim mladostništvom se je izkazalo kot pomemben način zmanjševanja negativnega vpliva revščine na razvoj možganov. Avtorji 7 so zasnovali program, ki je vključeval več zaporednih srečanj, kjer so ločeno poučevali mladostnike in njihove skrbnike iz afroameriške skupnosti. Skrbnike so učili npr. instrumentalne in čustvene podpore, socializacijskih strategij in metod za komuniciranje. Mladostnike pa so učili npr. pomembnosti postavljanja ciljev in načrtov za prihodnost ter primernega vedênja, ko se soočajo z rasizmom. Opisan preventivni program se je izkazal kot varovalni dejavnik pri vplivu revščine na možgane mladostnikov.
Statistični urad Republike Slovenije (2020). Pridobljeno s https://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/10/39 ↩
Hanson, J. L., Hair, N., Shen, D. G., Shi, F., Gilmore, J. H., Wolfe, B. L. in Pollak, S. D. (2013). Family poverty affects the rate of human infant brain growth. PloS one, 8(12), e80954. ↩
Hair, N. L., Hanson, J. L., Wolfe, B. L. in Pollak, S. D. (2015). Association of child poverty, brain development, and academic achievement. JAMA pediatrics, 169(9), 822-829. ↩
Luby, J., Belden, A., Botteron, K., Marrus, N., Harms, M. P., Babb, C., … in Barch, D. (2013). The effects of poverty on childhood brain development: the mediating effect of caregiving and stressful life events. JAMA pediatrics, 167(12), 1135-1142. ↩
Kim, P., Evans, G. W., Angstadt, M., Ho, S. S., Sripada, C. S., Swain, J. E., … in Phan, K. L. (2013). Effects of childhood poverty and chronic stress on emotion regulatory brain function in adulthood. Proceedings of the National Academy of Sciences, 110(46), 18442-18447. ↩
Otero, G. A. (1997). Poverty, cultural disadvantage and brain development: a study of pre-school children in Mexico. Electroencephalography and clinical neurophysiology, 102(6), 512-516. ↩
Brody, G. H., Gray, J. C., Yu, T., Barton, A. W., Beach, S. R., Galván, A., … in Sweet, L. H. (2017). Protective prevention effects on the association of poverty with brain development. JAMA pediatrics, 171(1), 46-52. ↩
Blair, C. in Raver, C. C. (2016). Poverty, stress, and brain development: New directions for prevention and intervention. Academic pediatrics, 16(3), S30-S36. ↩
asist. Sara Fabjan, dipl. psih., mag. kog. zn.
Fakulteta za vede o zdravju
Univerza na Primorskem