Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Procesni model uravnavanja čustev: kako obdržati ravnovesje na čustvenem vrtiljaku
članki
eSinapsa, 2011-1
Zvezdan Pirtošek
Eksoskeleti – inteligentne bionske naprave
Marko Munih
O aktualnih dilemah draženja globokih možganskih struktur pri obsesivno - kompulzivni motnji
Nadja Jarc
Sledite svojo srečo ... z iPhone
Urban Kordeš
eSinapsa, 2011-2
Renata Salecl
Gašper Tkačik
Astrociti – spregledane zvezde nevrobiologije
Marko Kreft, Robert Zorec
Sašo Dolenc
Meditacija - malo truda, veliko koristi
Luka Dimic
eSinapsa, 2011-3
Mara Bresjanac
Martina Starc
Rok Berlot
Varnost uporabe generičnih protiepileptičnih zdravil
Mojca Kržan, Matevž Kržan
Možgani, računalniki - nekaj vmes
Miha Pelko
eSinapsa, 2012-4
Ali so moški in ženski možgani različni?
Gregor Majdič
O kognitivnih motnjah pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo
Dejan Georgiev
Akutno možgansko kap lahko uspešno zdravimo
Nina Vujasinovič, Bojana Žvan
Vloga nevropsihološke diagnostike pri odkrivanju zgodnjih znakov alzheimerjeve bolezni
Simon Brezovar
eSinapsa, 2013-5
Novo odkritje na področju sporadičnih prionskih bolezni
Jana Jerše, Nadja Jarc
Učinek placeba brez lažnih zdravil in zavajanja
Mara Bresjanac
Subarahnoidna krvavitev zaradi tromboze venskih sinusov
Mateja Repar, Anita Resman Gašperčič
Srečanje dveh velikanov: možganov in imunskega sistema
Matej Markota
eSinapsa, 2013-6
Odstranjevanje možganskih tumorjev pri budnem bolniku
Andrej Vranič, Jasmina Markovič, Blaž Koritnik
Zmedena bolnica, ki nič ne vidi ali PRES
Manja Hribar, Vid Zgonc
Manja Hribar
Netravmatska lokalizirana konveksitetna subarahnoidna krvavitev
Mateja Repar, Fajko F. Bajrović
Sistemska skleroza in ishemična možganska kap - vzročna povezanost ali le koincidenca?
Mateja Repar, Janja Pretnar Oblak
Klemen Grabljevec
Z omejevanjem spodbujajoča terapija pri bolnikih po nezgodni možganski poškodbi
Dejana Zajc, Klemen Grabljevec
eSinapsa, 2014-7
Možgani v mreži navezanosti, ki nas zaznamuje
Barbara Horvat
Vpliv senzoričnega dotoka na uglasitev možganskih povezav
Peter Gradišnik
Človeški konektom ali kakšne so zveze v naših možganih
Blaž Koritnik
Niko Lah
Torkove delavnice za osnovnošolce
Mateja Drolec Novak, Vid V. Vodušek
Da ne pozabim! Tehnike za pomladitev spomina
Klara Tostovršnik, Hana Hawlina
Površina socialne nevroznanosti
Manuel Kuran
Clarity - bistri možgani Karla Deisserotha
Gregor Belušič
Barbara Gnidovec Stražišar
Bojana Žvan
Nevroplastičnost po možganski kapi
Marjan Zaletel
Klinično psihološka obravnava pacientov po možganski kapi in podpora pri vračanju na delovno mesto
Barbara Starovasnik Žagavec
Možgani: organ, s katerim ljubimo
Andraž Matkovič
Marija Šoštarič Podlesnik
Gibalno-kognitivna vadba: praktična delavnica
Mitja Gerževič, Marina Dobnik
Anton Grad
Nevrologija, imunologija, psihiatrija …
Bojan Rojc
Andraž Stožer, Janez Bregant
Dominika Novak Pihler
Možganska kap – »kako ostati v omrežju?«
Nina Ozimic
Klara Tostovršnik
eSinapsa, 2014-8
Znotrajžilno zdravljenje možganskih anevrizem
Tamara Gorjanc, Dimitrij Lovrič
Obravnava hladnih možganskih anevrizem
Bojana Žvan, Janja Pretnar Oblak
Ali deklice z Rettovim sindromom govorijo z očmi?
Anka Slana, Urška Slana
Progresivna multifokalna encefalopatija
Urša Zabret, Katarina Šurlan Popovič
Ne ubijaj – poskusi na živalih
Martina Perše
Poizkusi na živalih - za in proti
Simon Horvat
eSinapsa, 2015-9
Kako deluje navigacijski sistem v naših možganih
Simon Brezovar
Vsakodnevno delo slepe osebe / s slepo osebo
Denis Kamnar
Uroš Marušič
Manca Tekavčič Pompe
Toni Pustovrh
Marko Hawlina
Od svetlobe do podobe ali kako vidijo svet naši možgani
Simon Brezovar
Janja Hrastovšek
Zala Kurinčič
Pogledi na mejno osebnostno motnjo
Jerica Radež, Peter Kapš
Uvid kot socialno psihološki fenomen
Vid Vodušek
Uvod v vidno-prostorske funkcije s praktičnimi primeri
Ana Bujišić, Sanja Roškar
eSinapsa, 2015-10
Difuzijsko magnetnoresonančno slikanje
Rok Berlot
Katja Pavšič
Radiološko izolirani sindrom - ali ga moramo poznati?
Matej Vouk, Katarina Šurlan Popovič
Kako izgledajo možgani, ki govorijo več jezikov?
Gašper Zupan
Nov pristop v rehabilitaciji - terapija s pomočjo psa
Mateja Drljepan
Pogled v maternico z magnetnoresonančno preiskavo
Taja Jordan, Tina Vipotnik Vesnaver
Saša Zorjan
Saša Zorjan
Nevroestetika: ko nevroznanost obišče galerijo
Anja Voljavec, Hana Hawlina, Nika Vrabič
Ali so psihogeni neepileptični napadi res psihogeni?
Saška Vipotnik, Gal Granda
Kako nam lahko glasna glasba »vzame« sluh in povzroči tinitus
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-11
Mara Bresjanac
Kako ultrazvok odpira pot v možgane
Kaja Kolmančič
Kako je epigenetika spremenila nevroznanost
Metka Ravnik Glavač
Ondinino prekletstvo ali sindrom prirojene centralne hipoventilacije
Katja Pavšič, Barbara Gnidovec Stražišar, Janja Pretnar Oblak, Fajko F. Bajrović
Zika virus in magnetnoresonančna diagnostika nepravilnosti osrednjega živčevja pri plodu
Rok Banko, Tina Vipotnik Vesnaver
Motnje ravnotežja otrok in odraslih
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-12
Vloga magnetnoresonančne spektroskopije pri obravnavi možganskih tumorjev
Gašper Zupan, Katarina Šurlan Popovič
Tiskanje tridimenzionalnih modelov v medicini
Andrej Vovk
Aleš Oblak
Kevin Klarič
Sinestezija: umetnica, ki ne želi odrasti
Tisa Frelih
Računska psihiatrija: od nevroznanosti do klinike
Nastja Tomat
Kognitivni nadzor: od vsakdanjega življenja do bolezni
Vida Ana Politakis
eSinapsa, 2017-13
Internet: nadgradnja ali nadomestek uma?
Matej Perovnik
Vloga črevesnega mikrobioma pri odzivu na stres
Vesna van Midden
Stres pušča posledice tako na človeškem kot živalskem organizmu
Jasmina Kerčmar
Prikaz normalne anatomije in bolezenskih stanj obraznega živca z magnetno resonanco
Rok Banko, Matej Vrabec
Psihedelična izkušnja in njen zdravilni potencial
Anja Cehnar, Jona Basle
Vpliv hiperglikemije na delovanje možganov
Jasna Šuput Omladič, Simona Klemenčič
Nevrofibromatoza: napredujoče obolenje centralnega in perifernega živčevja
Nejc Steiner, Saba Battelino
Fenomen žrtvenega jagnja v dobi interneta
Dolores Trol
Tesnoba staršev in strategije spoprijemanja, ko pri otroku na novo odkrijejo epilepsijo
Daša Kocjančič, Petra Lešnik Musek, Vesna Krkoč, David Gosar
eSinapsa, 2017-14
Zakaj ne zapeljem s ceste, ko kihnem?
Anka Slana Ozimič, Grega Repovš
Nobelova nagrada za odkritje molekularnih mehanizmov nadzora cirkadianih ritmov
Leja Dolenc Grošelj
Možgani pod stresom: od celic do duševnih motenj
Nastja Tomat
Na sledi prvi vzročni terapiji Huntingtonove bolezni
Danaja Metul
Razlike med spoloma pri Parkinsonovi bolezni
Kaja Kolmančič
eSinapsa, 2018-15
Susceptibilno poudarjeno magnetnoresonančno slikanje pri bolniku z ALS
Alja Vičič, Jernej Avsenik, Rok Berlot
Sara Fabjan
Reverzibilni cerebralni vazokonstrikcijski sindrom – pot do diagnoze
Maja Cimperšek, Katarina Šurlan Popovič
Liam Korošec Hudnik
Kognitivno funkcioniranje pri izgorelosti
Marina Horvat
eSinapsa, 2019-16
Maša Čater
Saša Koprivec
Infekcije osrednjega živčnega sistema s flavivirusi
Maja Potokar
Raziskava: Kako depresija vpliva na kognitivne sposobnosti?
Vida Ana Politakis
Razvoj depresije pri otrocih z vidika navezovalnega vedenja
Neža Grgurevič
Sonja Prpar Mihevc
Umetno inteligentna nevroznanost: srečanje nevronskih mrež in možganske fiziologije
Kristijan Armeni
Čebelji strup pri preventivi nevrodegenerativnih bolezni in priložnost za klinično prakso
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2019-17
IgG4+ – skupni imenovalec diagnoz iz preteklosti
Cene Jerele, Katarina Šurlan Popovič
Nov molekulski mehanizem delovanja ketamina v astrocitih
Matjaž Stenovec
Praktični pristop k obravnavi utrujenosti in motenj spanja pri bolnikih z multiplo sklerozo
Nik Krajnc, Leja Dolenc Grošelj
Jure Pešak
eSinapsa, 2020-18
Bolezni spektra anti-MOG pri odraslih
Nik Krajnc
Samomor pod lupo nevroznanosti
Alina Holnthaner
eSinapsa, 2020-19
Ob mednarodnem dnevu znakovnih jezikov
Anka Slana Ozimič
Teorija obetov: kako sprejemamo tvegane odločitve
Nastja Tomat
Sara Fabjan
Matjaž Deželak
Nina Stanojević, Uroš Kovačič
Od človeških nevronov do možganskih organoidov – nova obzorja v nevroznanosti
Vesna M. van Midden
Splošna umetna inteligenca ali statistične jezikovne papige?
Kristijan Armeni
Zunajcelični vezikli kot prenašalci zdravilnih učinkovin preko krvno-možganske prepreke
Saša Koprivec
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2021-20
Migrena: starodavna bolezen, sodobni pristopi k zdravljenju
Eva Koban, Lina Savšek
Zgodnji razvoj socialnega vedenja
Vesna Jug
Nastja Tomat
Mikrosplet: povezovanje preko mikrobioma
Tina Tinkara Peternelj
Stimulacija možganov kot način zdravljenja depresije
Saša Kocijančič Azzaoui
eSinapsa, 2021-21
eSinapsa, 2022-22
Sodobni vidiki motenj hranjenja
Karin Sernec
Ples in gibalni dialog z malčki
Neva Kralj
Atul Gawande
Jezikovna funkcija pri Alzheimerjevi bolezni
Gašper Tonin
Dostava terapevtikov preko krvno-možganske pregrade
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2022-23
Akutni ishemični infarkt hrbtenjače pri zdravih otrocih – kaj lahko pove radiolog?
Katarina Šurlan Popovič, Barbara Šijaković
eSinapsa, 2023-24
Možganska omrežja pri nevrodegenerativnih boleznih
Tomaž Rus, Matej Perovnik
Morske živali kot navdih za nevroznanstvenike: morski konjiček, morski zajček in klobučnjak
Tina Bregant
Metoda Feldenkrais: gibanje in nevroplastičnost
Mateja Pate
Etično naravnana animalna nevroznanost
Maša Čater
Helena Motaln, Boris Rogelj
eSinapsa, 2023-25
Urban Košak, Damijan Knez, Anže Meden, Simon Žakelj, Jurij Trontelj, Jure Stojan, Maja Zakošek Pipan, Kinga Sałat idr.
eSinapsa, 2024-26
Naravno okolje kot vir zdravja in blagostanja
Karin Križman, Grega Repovš, Gaja Zager Kocjan, Gregor Geršak
Katja Peganc Nunčič, Damjan Osredkar
Tanja Goltnik
Ali je zgodnje vstajanje dedno?
Cene Skubic, Laura Plavc, Damjana Rozman, Leja Dolenc Grošelj
Predstavljajte si, da ste se ravnokar zbudili in opazili, da ste prespali budilko. V navalu razburjenja pohitite v kopalnico, partnerju namenite pikro opazko, ker vas ni zbudil, in se po hitrem postopku pripravite na odhod. Ko vas pol ure kasneje soudeleženec izsili v gostem prometu, zberete vse moči, da ne stisnete po vaši hupi ali se poslužite kake ekspresivne geste. V vrsti pred vašim najljubšim kioskom za kavo vam pritisk dvigne še zahtevna stranka, ki se preprosto ne more odločiti, katere vrste mleko želi v svojem jutranjem kapučinu. Po zaporedju neljubih situacij si privoščite globok vdih in se osredotočite na prijeten vonj kave, ki se je naposled le znašla v vaših rokah. Ob prihodu na delovno mesto se odločite, da boste namesto dvigala uporabili stopnice, in se tako izognili sodelavcu, za katerega ob tako zgodnji uri preprosto ne najdete energije. Ko vstopite v pisarno, vas preplavi val olajšanja ob ugotovitvi, da ste kljub zamudi prispeli še pred vašim nadrejenim. Namestite se za svojo delovno mizo, in delovni dan se - končno - uradno začne.
Že v relativno kratkem času med tem, ko vstanemo iz postelje in prispemo v službo, smo na običajen dan soočeni s kopico čustvenih stanj, na katera se včasih odzovemo manj, spet drugič bolj uspešno. Ne glede na to, ali preživljamo stresno ponedeljkovo jutro ali se sproščamo na prijeten sobotni večer, smo stalno izpostavljeni okoliščinam, ki v nas sprožajo najrazličnejša čustva - za uspešno navigacijo skoznja pa se moramo zanašati na našo sposobnost uravnavanja čustev.
Uravnavanje čustev se nanaša na »procese, s katerimi vplivamo na to, katera čustva občutimo, kdaj jih občutimo ter kako jih doživljamo in izražamo« 1. Ti procesi so pomemben del našega splošnega duševnega zdravja in dobrega počutja, saj vključujejo sposobnosti prepoznavanja, razumevanja in obvladovanja čustev na zdrav in primeren način. Dobre sposobnosti nadzora čustev nam pomagajo, da se lažje spopadamo z izzivi in stresnimi dejavniki vsakdanjega življenja ter dosegamo svoje cilje. Čustva lahko izražamo na primeren in spoštljiv način, posledično pa lažje vzdržujemo zdrave in pozitivne odnose z drugimi.
Raziskovanje regulacije čustev je dejavno znanstveno področje, v sklopu katerega raziskovalci med drugim preučujejo nevrološko podlago uravnavanja čustev, vlogo genetike in okolja pri procesih uravnavanja ter učinkovitost različnih intervencij za izboljšanje sposobnosti regulacije čustev. Eden prvih raziskovalcev, ki je sistematično preučeval in opredelil pojav uravnavanja čustev, je bil Dr. James J. Gross, profesor psihologije na Univerzi Stanford.
Dr. Gross je razvil procesni model uravnavanja čustev, 1 s katerim je opredelil zaporedje procesov, ki sodelujejo pri tvorjenju čustvenih odzivov. Oblikovanje čustvenega odziva se začne z neskladjem med našim želenim čustvenim stanjem in dejansko situacijo, 2 vsaka izmed petih stopenj procesnega modela pa predstavlja točko, na kateri lahko posameznik uravnava svoj odziv. Iz modela tako izhaja pet družin procesov regulacije: izbira situacije, sprememba situacije, preusmeritev pozornosti, kognitivna sprememba ter preoblikovanje odziva 1 (slika 1).
Z izbiro situacije se odločamo, katerih situacij se bomo udeležili ali se jim izognili - te odločitve sprejemamo glede na njihov pričakovan čustveni vpliv, pri tem pa skušamo zmanjšati verjetnost, da bomo soočeni z negativnimi čustvi. Tako se na primer posameznik v pričakovanju prijetnega vzdušja odloči, da se bo udeležil zabave, ali pa se izogne težkemu pogovoru, saj pričakuje, da bo ob njem občutil tesnobo. Spremembe situacije se poslužujemo v primeru, ko smo že izpostavljeni situaciji, za katero pričakujemo, da bo v nas vzbudila nezaželena čustva. Če se težkemu pogovoru torej ne moremo izogniti, lahko situacijo spremenimo tako, da zanj izberemo mirno in prijetno lokacijo, v kateri bomo počutili bolj udobno in osredotočeno.
Čustva pa lahko uravnavamo tudi brez dejanskega spreminjanja situacije ali okolja. Pozornost tako lahko usmerimo na bolj pozitiven vidik situacije, ali pa na nekaj povsem nepovezanega. V uvodnem primeru smo čustva uspešno uravnavali s tem, ko smo pozornost preusmerili od premlevanja vseh jutranjih težav k prijetni aromi in toplini jutranje kave.
Za tvorjenje čustev ni zadostna zgolj prisotnost same situacije, temveč je čustveni odziv posledica našega vrednotenja okoliščin: te (med drugim) ocenimo glede na naše poznavanje situacije, njeno stopnjo (ne)prijetnosti ter glede na to, kako obvladljiva se nam zdi 3. S pomočjo kognitivne spremembe preoblikujemo našo oceno situacije, posledično pa spremenimo njen čustveni pomen. Ko nas na cesti nekdo izsili, se pogosto odzovemo z jezo: situacijo vrednotimo kot nepravično, voznika pa ocenimo kot neodgovorno osebo, ki nima uvidevnosti za druge. Če nezgodo ponovno ocenimo, lahko ugotovimo, da je verjetnost, da nam je voznik namenoma želel škoditi, pravzaprav zelo majhna; bolj verjetno je šlo za zmoto ali trenutek neprevidnosti. Prav tako se lahko hvaležno opomnimo, da je dobro, da ni prišlo do nesreče. Pri tem nam pomagajo lastni spomini in izkušnje - spomnimo se na primer, da smo tudi sami na cesti kdaj naredili podobno napako.
V nasprotju z drugimi procesi uravnavanja čustev se preoblikovanje odziva pojavi pozno v procesu tvorjenja čustev. Kot namiguje ime strategije, gre za neposredno nadziranje naših fizioloških, doživljajskih ali vedenjskih odzivov po tem, ko so se ti že izrazili. V to kategorijo sodi prikrivanje izražanja (angl. expressive suppression), kjer poskušamo prikriti izražanje oziroma doživljanje čustev, ter fiziološko posredovanje 2, kamor spada telesna aktivnost (odpravimo se na tek ali sprehod po gozdu, da se pomirimo in zberemo misli), sproščanje z glasbo ali globokim dihanjem, blaženje čustvenih odzivov s hrano, alkoholom in drugimi substancami, če naštejemo le nekaj primerov.
Poznavanje in primerna uporaba strategij regulacije sta ključnega pomena za naše zdravje, saj so neustrezni čustveni odzivi vpleteni v številne oblike psihopatologije, socialne težave ter fiziološke bolezni. Ruminacija, oblika usmerjanja pozornosti, ki vključuje osredotočanje na vire in doživljanje stiske, tako igra vlogo v razvoju in vzdrževanju depresije 4. Prikrivanje izražanja podaljšuje negativna čustva, ovira reševanje problemov in tvorjenje socialnih povezav, kar naj bi povečalo tveganje za slabše psihično in fizično zdravje 5 V študiji psihofizičnega počutja v času epidemije COVID-19 sta bili ti strategiji povezani s slabšim psihološkim zdravjem, vključno z več depresivnimi simptomi in psihološko stisko ter slabšim splošnim počutjem 6. Nasprotno pa naj bi kognitivno prevrednotenje spodbujalo optimizem za prihodnost in pomagalo blažiti čustveno zahtevne situacije 7. K sreči je uravnavanja čustev dinamičen konstrukt, ki ga lahko stalno razvijamo in krepimo. Strategije in tehnike, ki nam lahko pomagajo bolje obvladovati čustva, vključujejo čuječnost, kognitivno-vedenjsko terapijo, fizično aktivnost in ekspresivno pisanje 2 8 9 10.
Za soočanje s čustveno nasičenimi situacijami imamo torej na voljo širok arsenal pristopov, s katerimi lahko svoje odzive primerno prilagajamo tako svojim potrebam kot zahtevam našega okolja. S poznavanjem mehanizmov, ki prispevajo k naši čustveni izkušnji, si lahko razširimo spekter možnosti tudi v položajih, ki bi se nam morda zdeli brezupni in izven našega nadzora. Kot povzema citat neznanega avtorja: »Med dražljajem in odzivom je prostor. V tem prostoru je naša moč, da izberemo svoj odziv. V našem odzivu se nahajata naša rast in svoboda.«
Gross, J. J. (1998b). The emerging field of emotion regulation. Review of General Psychology, 2(3), 271-299. doi:10.1037/1089-2680.2.3.271 ↩
McRae, K., & Gross, J. J. (2020). Emotion regulation. Emotion (Washington, D.C.), 20(1), 1-9. doi:10.1037/emo0000703 ↩
Ellsworth, P. C., & Scherer, K. C. (2003). Appraisal processes in emotion. . In R. J. Davidson, K. R. Scherer & H. H. Goldsmith (Eds.), Handbook of affective sciences (pp. 572-595). New York: Oxford University Press. ↩
Nolen-Hoeksema, S. (1991). Responses to depression and their effects on the duration of depressive episodes. Journal of Abnormal Psychology (1965), 100(Nov 91), 569-582. Retrieved from Applied Social Sciences Index and Abstracts (ASSIA) database. Retrieved from https://search.proquest.com/docview/57745706 ↩
Gross, J. J., & Muñoz, R. F. (1995). Emotion regulation and mental health. Clinical Psychology (New York, N.Y.), 2(2), 151-164. doi:10.1111/j.1468-2850.1995.tb00036.x ↩
Low, R. S. T., Overall, N. C., Chang, V. T., Henderson, A. M. E., & Sibley, C. G. (2021). Emotion regulation and psychological and physical health during a nationwide COVID-19 lockdown. Emotion (Washington, D.C.), 21(8), 1671-1690. doi:10.1037/emo0001046 ↩
Marroquín, B., Tennen, H., & Stanton, A. L. (2017). Coping, emotion regulation, and well-being: Intrapersonal and interpersonal processes. The happy mind: Cognitive contributions to well-being (pp. 253-274). Cham: Springer International Publishing. ↩
Tang, Y., Tang, R., & Posner, M. I. (2016). Mindfulness meditation improves emotion regulation and reduces drug abuse. Drug and Alcohol Dependence, 163, S13-S18. doi:10.1016/j.drugalcdep.2015.11.041 ↩
Bernstein, E. E., & McNally, R. J. (2017). Acute aerobic exercise helps overcome emotion regulation deficits. Cognition and Emotion, 31(4), 834-843. doi:10.1080/02699931.2016.1168284 ↩
Smyth, J., & Arigo, D. (2009). Recent evidence supports emotion-regulation interventions for improving health in at-risk and clinical populations. Current Opinion in Psychiatry, 22(2), 205-210. doi:10.1097/YCO.0b013e3283252d6d ↩
asist. Lara Oblak, mag. nevroznan.
Laboratorij za kognitivno nevroznanost,
Filozofska fakulteta,
Univerza v Ljubljani
Sprejeto: 11.1.2023
Objavljeno: 17.1.2023