Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Akutni ishemični infarkt hrbtenjače pri zdravih otrocih – kaj lahko pove radiolog?
članki
eSinapsa, 2011-1
Zvezdan Pirtošek
Eksoskeleti – inteligentne bionske naprave
Marko Munih
O aktualnih dilemah draženja globokih možganskih struktur pri obsesivno - kompulzivni motnji
Nadja Jarc
Sledite svojo srečo ... z iPhone
Urban Kordeš
eSinapsa, 2011-2
Renata Salecl
Gašper Tkačik
Astrociti – spregledane zvezde nevrobiologije
Marko Kreft, Robert Zorec
Sašo Dolenc
Meditacija - malo truda, veliko koristi
Luka Dimic
eSinapsa, 2011-3
Mara Bresjanac
Martina Starc
Rok Berlot
Varnost uporabe generičnih protiepileptičnih zdravil
Mojca Kržan, Matevž Kržan
Možgani, računalniki - nekaj vmes
Miha Pelko
eSinapsa, 2012-4
Ali so moški in ženski možgani različni?
Gregor Majdič
O kognitivnih motnjah pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo
Dejan Georgiev
Akutno možgansko kap lahko uspešno zdravimo
Nina Vujasinovič, Bojana Žvan
Vloga nevropsihološke diagnostike pri odkrivanju zgodnjih znakov alzheimerjeve bolezni
Simon Brezovar
eSinapsa, 2013-5
Subarahnoidna krvavitev zaradi tromboze venskih sinusov
Mateja Repar, Anita Resman Gašperčič
Srečanje dveh velikanov: možganov in imunskega sistema
Matej Markota
Novo odkritje na področju sporadičnih prionskih bolezni
Jana Jerše, Nadja Jarc
Učinek placeba brez lažnih zdravil in zavajanja
Mara Bresjanac
eSinapsa, 2013-6
Odstranjevanje možganskih tumorjev pri budnem bolniku
Andrej Vranič, Jasmina Markovič, Blaž Koritnik
Zmedena bolnica, ki nič ne vidi ali PRES
Manja Hribar, Vid Zgonc
Manja Hribar
Sistemska skleroza in ishemična možganska kap - vzročna povezanost ali le koincidenca?
Mateja Repar, Janja Pretnar Oblak
Netravmatska lokalizirana konveksitetna subarahnoidna krvavitev
Mateja Repar, Fajko F. Bajrović
Klemen Grabljevec
Z omejevanjem spodbujajoča terapija pri bolnikih po nezgodni možganski poškodbi
Dejana Zajc, Klemen Grabljevec
eSinapsa, 2014-7
Možgani v mreži navezanosti, ki nas zaznamuje
Barbara Horvat
Vpliv senzoričnega dotoka na uglasitev možganskih povezav
Peter Gradišnik
Človeški konektom ali kakšne so zveze v naših možganih
Blaž Koritnik
Niko Lah
Torkove delavnice za osnovnošolce
Mateja Drolec Novak, Vid V. Vodušek
Da ne pozabim! Tehnike za pomladitev spomina
Klara Tostovršnik, Hana Hawlina
Površina socialne nevroznanosti
Manuel Kuran
Clarity - bistri možgani Karla Deisserotha
Gregor Belušič
Barbara Gnidovec Stražišar
Bojana Žvan
Nevroplastičnost po možganski kapi
Marjan Zaletel
Klinično psihološka obravnava pacientov po možganski kapi in podpora pri vračanju na delovno mesto
Barbara Starovasnik Žagavec
Možgani: organ, s katerim ljubimo
Andraž Matkovič
Marija Šoštarič Podlesnik
Gibalno-kognitivna vadba: praktična delavnica
Mitja Gerževič, Marina Dobnik
Anton Grad
Nevrologija, imunologija, psihiatrija …
Bojan Rojc
Andraž Stožer, Janez Bregant
Dominika Novak Pihler
Možganska kap – »kako ostati v omrežju?«
Nina Ozimic
Klara Tostovršnik
eSinapsa, 2014-8
Znotrajžilno zdravljenje možganskih anevrizem
Tamara Gorjanc, Dimitrij Lovrič
Obravnava hladnih možganskih anevrizem
Bojana Žvan, Janja Pretnar Oblak
Ali deklice z Rettovim sindromom govorijo z očmi?
Anka Slana, Urška Slana
Progresivna multifokalna encefalopatija
Urša Zabret, Katarina Šurlan Popovič
Ne ubijaj – poskusi na živalih
Martina Perše
Poizkusi na živalih - za in proti
Simon Horvat
eSinapsa, 2015-9
Kako deluje navigacijski sistem v naših možganih
Simon Brezovar
Vsakodnevno delo slepe osebe / s slepo osebo
Denis Kamnar
Uroš Marušič
Manca Tekavčič Pompe
Toni Pustovrh
Marko Hawlina
Od svetlobe do podobe ali kako vidijo svet naši možgani
Simon Brezovar
Janja Hrastovšek
Zala Kurinčič
Pogledi na mejno osebnostno motnjo
Jerica Radež, Peter Kapš
Uvid kot socialno psihološki fenomen
Vid Vodušek
Uvod v vidno-prostorske funkcije s praktičnimi primeri
Ana Bujišić, Sanja Roškar
eSinapsa, 2015-10
Difuzijsko magnetnoresonančno slikanje
Rok Berlot
Katja Pavšič
Radiološko izolirani sindrom - ali ga moramo poznati?
Matej Vouk, Katarina Šurlan Popovič
Kako izgledajo možgani, ki govorijo več jezikov?
Gašper Zupan
Nov pristop v rehabilitaciji - terapija s pomočjo psa
Mateja Drljepan
Pogled v maternico z magnetnoresonančno preiskavo
Taja Jordan, Tina Vipotnik Vesnaver
Saša Zorjan
Saša Zorjan
Nevroestetika: ko nevroznanost obišče galerijo
Anja Voljavec, Hana Hawlina, Nika Vrabič
Ali so psihogeni neepileptični napadi res psihogeni?
Saška Vipotnik, Gal Granda
Kako nam lahko glasna glasba »vzame« sluh in povzroči tinitus
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-11
Mara Bresjanac
Kako ultrazvok odpira pot v možgane
Kaja Kolmančič
Kako je epigenetika spremenila nevroznanost
Metka Ravnik Glavač
Ondinino prekletstvo ali sindrom prirojene centralne hipoventilacije
Katja Pavšič, Barbara Gnidovec Stražišar, Janja Pretnar Oblak, Fajko F. Bajrović
Motnje ravnotežja otrok in odraslih
Nejc Steiner, Saba Battelino
Zika virus in magnetnoresonančna diagnostika nepravilnosti osrednjega živčevja pri plodu
Rok Banko, Tina Vipotnik Vesnaver
eSinapsa, 2016-12
Vloga magnetnoresonančne spektroskopije pri obravnavi možganskih tumorjev
Gašper Zupan, Katarina Šurlan Popovič
Tiskanje tridimenzionalnih modelov v medicini
Andrej Vovk
Aleš Oblak
Kevin Klarič
Sinestezija: umetnica, ki ne želi odrasti
Tisa Frelih
Računska psihiatrija: od nevroznanosti do klinike
Nastja Tomat
Kognitivni nadzor: od vsakdanjega življenja do bolezni
Vida Ana Politakis
eSinapsa, 2017-13
Internet: nadgradnja ali nadomestek uma?
Matej Perovnik
Vloga črevesnega mikrobioma pri odzivu na stres
Vesna van Midden
Stres pušča posledice tako na človeškem kot živalskem organizmu
Jasmina Kerčmar
Prikaz normalne anatomije in bolezenskih stanj obraznega živca z magnetno resonanco
Rok Banko, Matej Vrabec
Psihedelična izkušnja in njen zdravilni potencial
Anja Cehnar, Jona Basle
Vpliv hiperglikemije na delovanje možganov
Jasna Šuput Omladič, Simona Klemenčič
Nevrofibromatoza: napredujoče obolenje centralnega in perifernega živčevja
Nejc Steiner, Saba Battelino
Fenomen žrtvenega jagnja v dobi interneta
Dolores Trol
Tesnoba staršev in strategije spoprijemanja, ko pri otroku na novo odkrijejo epilepsijo
Daša Kocjančič, Petra Lešnik Musek, Vesna Krkoč, David Gosar
eSinapsa, 2017-14
Zakaj ne zapeljem s ceste, ko kihnem?
Anka Slana Ozimič, Grega Repovš
Nobelova nagrada za odkritje molekularnih mehanizmov nadzora cirkadianih ritmov
Leja Dolenc Grošelj
Možgani pod stresom: od celic do duševnih motenj
Nastja Tomat
Na sledi prvi vzročni terapiji Huntingtonove bolezni
Danaja Metul
Razlike med spoloma pri Parkinsonovi bolezni
Kaja Kolmančič
eSinapsa, 2018-15
Susceptibilno poudarjeno magnetnoresonančno slikanje pri bolniku z ALS
Alja Vičič, Jernej Avsenik, Rok Berlot
Sara Fabjan
Reverzibilni cerebralni vazokonstrikcijski sindrom – pot do diagnoze
Maja Cimperšek, Katarina Šurlan Popovič
Liam Korošec Hudnik
Kognitivno funkcioniranje pri izgorelosti
Marina Horvat
eSinapsa, 2019-16
Maša Čater
Saša Koprivec
Infekcije osrednjega živčnega sistema s flavivirusi
Maja Potokar
Raziskava: Kako depresija vpliva na kognitivne sposobnosti?
Vida Ana Politakis
Razvoj depresije pri otrocih z vidika navezovalnega vedenja
Neža Grgurevič
Sonja Prpar Mihevc
Umetno inteligentna nevroznanost: srečanje nevronskih mrež in možganske fiziologije
Kristijan Armeni
Čebelji strup pri preventivi nevrodegenerativnih bolezni in priložnost za klinično prakso
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2019-17
IgG4+ – skupni imenovalec diagnoz iz preteklosti
Cene Jerele, Katarina Šurlan Popovič
Nov molekulski mehanizem delovanja ketamina v astrocitih
Matjaž Stenovec
Praktični pristop k obravnavi utrujenosti in motenj spanja pri bolnikih z multiplo sklerozo
Nik Krajnc, Leja Dolenc Grošelj
Jure Pešak
eSinapsa, 2020-18
Bolezni spektra anti-MOG pri odraslih
Nik Krajnc
Samomor pod lupo nevroznanosti
Alina Holnthaner
eSinapsa, 2020-19
Ob mednarodnem dnevu znakovnih jezikov
Anka Slana Ozimič
Teorija obetov: kako sprejemamo tvegane odločitve
Nastja Tomat
Sara Fabjan
Matjaž Deželak
Nina Stanojević, Uroš Kovačič
Od človeških nevronov do možganskih organoidov – nova obzorja v nevroznanosti
Vesna M. van Midden
Splošna umetna inteligenca ali statistične jezikovne papige?
Kristijan Armeni
Zunajcelični vezikli kot prenašalci zdravilnih učinkovin preko krvno-možganske prepreke
Saša Koprivec
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2021-20
Migrena: starodavna bolezen, sodobni pristopi k zdravljenju
Eva Koban, Lina Savšek
Zgodnji razvoj socialnega vedenja
Vesna Jug
Nastja Tomat
Mikrosplet: povezovanje preko mikrobioma
Tina Tinkara Peternelj
Stimulacija možganov kot način zdravljenja depresije
Saša Kocijančič Azzaoui
eSinapsa, 2021-21
eSinapsa, 2022-22
Sodobni vidiki motenj hranjenja
Karin Sernec
Ples in gibalni dialog z malčki
Neva Kralj
Atul Gawande
Jezikovna funkcija pri Alzheimerjevi bolezni
Gašper Tonin
Dostava terapevtikov preko krvno-možganske pregrade
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2022-23
Akutni ishemični infarkt hrbtenjače pri zdravih otrocih – kaj lahko pove radiolog?
Katarina Šurlan Popovič, Barbara Šijaković
eSinapsa, 2023-24
Možganska omrežja pri nevrodegenerativnih boleznih
Tomaž Rus, Matej Perovnik
Morske živali kot navdih za nevroznanstvenike: morski konjiček, morski zajček in klobučnjak
Tina Bregant
Metoda Feldenkrais: gibanje in nevroplastičnost
Mateja Pate
Etično naravnana animalna nevroznanost
Maša Čater
Helena Motaln, Boris Rogelj
eSinapsa, 2023-25
Urban Košak, Damijan Knez, Anže Meden, Simon Žakelj, Jurij Trontelj, Jure Stojan, Maja Zakošek Pipan, Kinga Sałat idr.
eSinapsa, 2024-26
Naravno okolje kot vir zdravja in blagostanja
Karin Križman, Grega Repovš, Gaja Zager Kocjan, Gregor Geršak
Katja Peganc Nunčič, Damjan Osredkar
Tanja Goltnik
Ali je zgodnje vstajanje dedno?
Cene Skubic, Laura Plavc, Damjana Rozman, Leja Dolenc Grošelj
Akutni ishemični infarkt hrbtenjače je pri otrocih redek. Pri tem dogodku lahko otrok postane paraplegičen, kar navadno, ne pa vedno, sledi akutni bolečini. Pride lahko tudi do akutne disfunkcije avtonomnega sistema. Razvije se diplegija ali kvadriplegija, z izgubo občutka za temperaturo in bolečino in ohranjenim občutkom za položaj delov lastnega telesa v prostoru ter občutek za dotik. Vzrok predvsem pri predhodno zdravih otrocih še vedno ostaja nepojasnjen, vendar so raziskave pokazale, da gre lahko za fibrohrustančno embolijo. Čimprejšnja prepoznava akutnega ishemičnega infarkta hrbtenjače in diferencialno diagnostičnih bolezni pomembno vpliva na izbor in potek zdravljenja. Pri tem ima ključno vlogo preiskava z magnetno resonanco, ki mora vključevati difuzijsko poudarjeno slikanje.
Ishemični infarkt hrbtenjače je zelo redek in predstavlja 1–2% vseh ishemičnih infarktov centralnega živčnega sistema 1 2. Ta številka je pri otrocih še od 10 do 40-krat nižja 3. Tveganje za nastanek infarkta hrbtenjače je pri otrocih v primerjavi z odraslimi manjše zaradi bogatega kolateralnega obtoka 4.
Vzroki za nastanek sindroma akutnega ishemičnega infarkta hrbtenjače pri otrocih so različni in ostajajo pri predhodno zdravih otrocih v večini primerov nepojasnjeni 4 5 6. Sistemska bolezenska stanja, ki so najpogostejši vzrok za infarkt hrbtenjače pri otrocih, so: podaljšana hipotenzija, embolije srčno-žilnega vzroka, hematološka stanja povezana s trombozo, kot so levkemija, policitemija in bolezen srpastih celic. Infarkt hrbtenjače je lahko povzročen tudi iatrogeno pri odprtih operacijah srca in angiografijah 1 3 5.
Vsaj 30% infarktov hrbtenjače se zgodi pri predhodno zdravih otrocih 5. Povečano tveganje za nastanek infarkta hrbtenjače je bilo ugotovljeno pri zdravih otrocih, ki so bili izpostavljeni ponavljajočemu se dvigovanju težjih bremen in intenzivni telesni vadbi 7 8. Zato je pri teh otrocih kot eden izmed možnih mehanizmov opisana fibrohrustančna embolija (FHE) 1 5. Prvi primer FHE so našli pri obdukcijah 1 4. Opisal jo je Naiman et al. pri mladem košarkašu, kjer so embolični material medvretenčne ploščice našli v sprednji spinalni in bazilarni arteriji 7. Medvretenčne ploščice z želatinastim jedrom so pri otrocih namreč ožiljene do poznega najstniškega obdobja in prekrvavitev medvretenčne ploščice poteka iz istega žilnega sistema kot prekrvavitev hrbtenjače 1 5. Za mehanizem FHE morata biti izpolnjena dva pogoja: * pri delovanju aksialne sile na hrbtenico pride do rupture fibroznega obročka medvretenčne ploščice in pomika dela želatinaste vsebine jedra medvretenčne ploščice v priležno arterijo; * zapora arterije, ki najverjetneje zapre pod želatinastim jedrom ležečo radikularno arterijo in njene veje 2 5 7.
Kljub temu, da še vedno ne poznamo diagnostični kriteriji, po katerih bi lahko ugotavljali prisotnost FHE, nekateri avtorji predlagajo specifične klinične znake za postavitev diagnoze FHE, ki so: * predhodna manjša poškodba ali večja športna obremenitev; * odsotnost žilnih dejavnikov tveganja; * za akutni ishemični infarkt pozitivna magnetnoresonančna (MR) preiskava; * normalna punkcija možganske tekočine 3 8 9.
Klinična slika otroka z ishemičnim infarktom hrbtenjače se navadno začne z akutno bolečino 1 4. Razvoj simptomov in znakov traja od nekaj minut do nekaj ur, vendar ne več kot 48 ur. Kakšni bodo nevrološki znaki je odvisno od področja, ki ga prizadeta arterija prehranjuje 1. Najpogostejši je sindrom sprednje spinalne arterije, ki se kaže z diplegijo ali kvadriplegijo, izgubo občutka za temperaturo in bolečino ter ohranjenim občutkom za propriocepcijo in nežen dotik 1 6 10. Okvarjen je lahko tudi avtonomni živčni sistem 6 8.
Klinično je pogosto težko ločiti med akutnim ishemičnim infarktom hrbtenjače in vnetnimi boleznimi, še posebej akutnim transverznim mielitisom, ki se kaže podobno, le da razvoj simptomov traja dlje kot 48 ur 4 5. Izvid punkcije možganske tekočine je pri akutnem ishemičnem infarktu lahko normalen ali ima zvišane vrednosti proteinov, medtem ko je pri vnetnih boleznih hrbtenjače prisotna še pleocitoza zvišane vrednosti IgG 3 8 9. Zato pri vseh bolnikih poleg kliničnega pregleda in laboratorijskih preiskav opravimo še pregled hrbtenjače z magnetno resonanco (MR), ki pomembno prispeva k postavitvi dokončne diagnoze in izboru zdravljenja 6 10.
MR-preiskava hrbtenjače z difuzijsko poudarjenim slikanjem (DWI) je radiološko preiskovalna metoda izbora pri kliničnem sumu na ishemični infarkt hrbtenjače. Kljub temu, da se v diagnostiki možganov uporablja že dolgo, uporaba DWI v področju hrbtenjače zaradi številnih artefaktov pretoka možganske tekočine in krvi, velikosti hrbtenjače in potrebe po močnih gradientih še vedno predstavlja velik tehničen izziv 9 10.
Priporočen protokol MR preiskave hrbtenjače, ki ga izvajamo na aparatih 1,5 ali 3T zajema T2, T1, STIR (angl. short tau inversion recovery) ter DWI sekvenco v sagitalni ravnini, ki zajema celotno hrbtenjačo 2 10. Na mestu, kjer smo našli bolezenske spremembe naredimo še sekvenci T2 in DWI v transverzalni ravnini 6 10. Prednost sagitalne ravnine je, da pokrijemo veliko področje hrbtenjače v kratkem času slikanja (slika 1). Transverzalna ravnina pa nam služi za boljšo lokalizacijo bolezenskega signala v hrbtenjači, kar pomembno vpliva na diferencialno diagnozo 2 10 (slika 4). Pri preiskavi vedno dovajamo gadolinijevo kontrastno sredstvo (Gd-KS) 1 5. Značilno za akutni ishemični infarkt je, da v akutni fazi na T1 poudarjeni sekvenci po dovajanju Gd-KS ne vidimo ojačitve signala, kar nam pomaga infarkt ločiti od tumorja, vnetja in infekcije hrbtenjače 3 6. Akutni ishemični infarkt ima značilen hiperintenziven signal na T2 in STIR poudarjeni sekvenci in izointenziven na T1 poudarjeni sekvenci 6 10. Hrbtenjača je na mestu infarkta zaradi citotoksičnega edema lahko zadebeljena (slika 1). Podoben izgled imajo tudi vnetne bolezni hrbtenjače 1 6 10. Značilno je, da prikaz akutnega ishemičnega infarkta z morfološkimi MR-sekvencami zamuja 12–24 ur za kliničnim pojavom simptomov 1 10. Sekvenca, ki nam omogoči takojšnje ločevanje akutnega ishemičnega infarkta od vnetja je sekvenca DWI, na kateri je pri akutnem ishemičnem infarktu vidna restrikcija difuzije. Restrikcija difuzije je posledica citotoksičnega edema in ima značilen hiperintenziven signal 6 10. Razporeditev oziroma lokalizacija ter oblika hiperintenzivnega signala na DWI in T2 poudarjeni sekvenci je odvisna od povirja, ki ga prehranjuje prizadeta arterija 1, 10. Ishemični infarkt v povirju sprednje spinalne arterije vidimo kot zvišan signal v sprednjih rogovih hrbtenjače eno ali obojestransko, včasih je prizadeta še okolna bela substanca 6 10. Zaradi značilne podobe na MR-sliki govorimo o znaku »kačjih oči« 1 9 10 (sliki 2 in 3). Pri infarktu v povirju zadnje spinalne arterije so prizadeti zadnji rogovi hrbtenjače in okolna bela substanca 2 5. Ko ishemičen infarkt preide v subakutno fazo ne vidimo več restrikcije difuzije, je pa v njem po dovajanju Gd-KS vidna ojačitev signala 6 10. V kronični fazi na mestu infarkta hrbtenjača atrofira 6 9 10. Vse opisane morfološke MR-sekvence nam omogočijo tudi oceno eventualne rupture fibroznega obročka medvretenčne ploščice, prisotnost Schmorlovih hernij in akutnih ekstruzij medvretenčne ploščice, ki nam posredno pokažejo možen vzrok akutnega ishemičnega infarkta hrbtenjače 1 4 10.
Akutni ishemični infarkti hrbtenjače so redki, še posebno v pediatrični populaciji. Eden izmed še vedno kontroverznih vzrokov, ki naj bi povzročal akuten ishemičen infarkt hrbtenjače pri zdravih otrocih, je FHE. Radiološko preiskovalna metoda pri kliničnem sumu na akutni ishemični infarkt hrbtenjače tako pri otrocih kot odraslih je MR, ki nam z uporabo sekvence DWI omogoči diagnozo že v akutni fazi infarkta. S sekvenco DWI akutni ishemični infarkt uspešno ločimo od vnetnih bolezni hrbtenjače. Hkrati lahko z oceno kostnih delov hrbtenice in medvretenčnih ploščic posredno sklepamo o vzroku nastanka akutnega ishemičnega infarkta.
Reisner, M. F. Gary, J. J. Chern, and J. D. Grattan-Smith. Spinal cord infarction following minor trauma in children: fibrocartilaginous embolism as a putative cause. J. Neurosurg Pediatrics 2013; 11: 445-450. ↩
S. Weidauer, M. Nichtweiß, E. Hattingen, J. Berkefeld. Spinal cord ischemia: aetiology, clinical syndromes and imaging features. Neuroradiology 2015; 57: 241-257. ↩
Rengarajan, S. Venkateswaran, H. J. McMillan. Acute asymmetrical spinal infarct secondary to fibrocartilaginous embolism. Childs Nerv Syst 2015; 31: 487-491. ↩
S. Bansal, W. Brown, A. Dayal, J. L. Carpenter. Posterior spinal cord infarction due to fibrocartilaginous embolization in a 16-year-old athlete. Pediatrics 2014; 134: No.1, 289-292. ↩
E. Mathias and U. Sethuraman. Ischemic stroke of the spinal cord: A pediatric emergency in an otherwise healthy child. The Journal of Emergency Medicine 2016; 51: No. 1, 73-76. ↩
S. Weidauer, M. Nichtweiß, H. Lanfermann, F. E. Zanella. Spinal cord infarction MR imaging and clinical features in 16 cases. Neuroradiology 2002; 44: 851-857. ↩
J. L. Naiman, W. L. Donohue, J.S. Prichard. Fatal nucleus pulposus embolism of spinal cord after trauma. Neurology 1961; 11: 83-7. ↩
F. J. Mateen, P. A. Monrad, A. N. Leep Hunderfund, C. E. Robertson, E. J. Sorenson. Clinically suspected fibrocartilaginous embolism: clinical characteristics, treatments, and outcomes. European Journal of Neurology 2011; 18: 218-225. ↩
M. A. AbdelRazek, A. Mowla, S. Farooq, N. Silvestri, R. Sawyer, G. Wolfe. Fibrocartilaginous embolism: a comprehensive review of an under-studied cause of spinal cord infarction and proposed diagnostic criteria. The Journal of Spinal Cord Medicine 2016; 39: No.2, 146-154. ↩
M. M. Thurnher, R. Bammer. Diffusion- weighted MR imaging (DWI) in spinal cord ischemia. Neuroradiology 2006; 48: 795-801. ↩
prof dr. Katarina Šurlan Popovič, dr. med.
Medicinska fakulteta
Univerza v Ljubljani
in
Barbara Šijaković, dr. med.
UKC Ljubljana
Sprejeto: 23.4.2017
Objavljeno: 14.2.2023