Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Sledite svojo srečo ... z iPhone
članki
eSinapsa, 2011-1
Zvezdan Pirtošek
Eksoskeleti – inteligentne bionske naprave
Marko Munih
O aktualnih dilemah draženja globokih možganskih struktur pri obsesivno - kompulzivni motnji
Nadja Jarc
Sledite svojo srečo ... z iPhone
Urban Kordeš
eSinapsa, 2011-2
Renata Salecl
Gašper Tkačik
Astrociti – spregledane zvezde nevrobiologije
Marko Kreft, Robert Zorec
Sašo Dolenc
Meditacija - malo truda, veliko koristi
Luka Dimic
eSinapsa, 2011-3
Mara Bresjanac
Martina Starc
Rok Berlot
Varnost uporabe generičnih protiepileptičnih zdravil
Mojca Kržan, Matevž Kržan
Možgani, računalniki - nekaj vmes
Miha Pelko
eSinapsa, 2012-4
Ali so moški in ženski možgani različni?
Gregor Majdič
O kognitivnih motnjah pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo
Dejan Georgiev
Akutno možgansko kap lahko uspešno zdravimo
Nina Vujasinovič, Bojana Žvan
Vloga nevropsihološke diagnostike pri odkrivanju zgodnjih znakov alzheimerjeve bolezni
Simon Brezovar
eSinapsa, 2013-5
Srečanje dveh velikanov: možganov in imunskega sistema
Matej Markota
Novo odkritje na področju sporadičnih prionskih bolezni
Jana Jerše, Nadja Jarc
Učinek placeba brez lažnih zdravil in zavajanja
Mara Bresjanac
Subarahnoidna krvavitev zaradi tromboze venskih sinusov
Mateja Repar, Anita Resman Gašperčič
eSinapsa, 2013-6
Odstranjevanje možganskih tumorjev pri budnem bolniku
Andrej Vranič, Jasmina Markovič, Blaž Koritnik
Zmedena bolnica, ki nič ne vidi ali PRES
Manja Hribar, Vid Zgonc
Manja Hribar
Sistemska skleroza in ishemična možganska kap - vzročna povezanost ali le koincidenca?
Mateja Repar, Janja Pretnar Oblak
Netravmatska lokalizirana konveksitetna subarahnoidna krvavitev
Mateja Repar, Fajko F. Bajrović
Klemen Grabljevec
Z omejevanjem spodbujajoča terapija pri bolnikih po nezgodni možganski poškodbi
Dejana Zajc, Klemen Grabljevec
eSinapsa, 2014-7
Možgani v mreži navezanosti, ki nas zaznamuje
Barbara Horvat
Vpliv senzoričnega dotoka na uglasitev možganskih povezav
Peter Gradišnik
Človeški konektom ali kakšne so zveze v naših možganih
Blaž Koritnik
Niko Lah
Torkove delavnice za osnovnošolce
Mateja Drolec Novak, Vid V. Vodušek
Da ne pozabim! Tehnike za pomladitev spomina
Klara Tostovršnik, Hana Hawlina
Površina socialne nevroznanosti
Manuel Kuran
Clarity - bistri možgani Karla Deisserotha
Gregor Belušič
Barbara Gnidovec Stražišar
Bojana Žvan
Nevroplastičnost po možganski kapi
Marjan Zaletel
Klinično psihološka obravnava pacientov po možganski kapi in podpora pri vračanju na delovno mesto
Barbara Starovasnik Žagavec
Možgani: organ, s katerim ljubimo
Andraž Matkovič
Marija Šoštarič Podlesnik
Gibalno-kognitivna vadba: praktična delavnica
Mitja Gerževič, Marina Dobnik
Anton Grad
Nevrologija, imunologija, psihiatrija …
Bojan Rojc
Andraž Stožer, Janez Bregant
Dominika Novak Pihler
Možganska kap – »kako ostati v omrežju?«
Nina Ozimic
Klara Tostovršnik
eSinapsa, 2014-8
Znotrajžilno zdravljenje možganskih anevrizem
Tamara Gorjanc, Dimitrij Lovrič
Obravnava hladnih možganskih anevrizem
Bojana Žvan, Janja Pretnar Oblak
Ali deklice z Rettovim sindromom govorijo z očmi?
Anka Slana, Urška Slana
Progresivna multifokalna encefalopatija
Urša Zabret, Katarina Šurlan Popovič
Ne ubijaj – poskusi na živalih
Martina Perše
Poizkusi na živalih - za in proti
Simon Horvat
eSinapsa, 2015-9
Kako deluje navigacijski sistem v naših možganih
Simon Brezovar
Vsakodnevno delo slepe osebe / s slepo osebo
Denis Kamnar
Uroš Marušič
Manca Tekavčič Pompe
Toni Pustovrh
Marko Hawlina
Od svetlobe do podobe ali kako vidijo svet naši možgani
Simon Brezovar
Janja Hrastovšek
Zala Kurinčič
Pogledi na mejno osebnostno motnjo
Jerica Radež, Peter Kapš
Uvid kot socialno psihološki fenomen
Vid Vodušek
Uvod v vidno-prostorske funkcije s praktičnimi primeri
Ana Bujišić, Sanja Roškar
eSinapsa, 2015-10
Difuzijsko magnetnoresonančno slikanje
Rok Berlot
Katja Pavšič
Radiološko izolirani sindrom - ali ga moramo poznati?
Matej Vouk, Katarina Šurlan Popovič
Kako izgledajo možgani, ki govorijo več jezikov?
Gašper Zupan
Nov pristop v rehabilitaciji - terapija s pomočjo psa
Mateja Drljepan
Pogled v maternico z magnetnoresonančno preiskavo
Taja Jordan, Tina Vipotnik Vesnaver
Saša Zorjan
Saša Zorjan
Nevroestetika: ko nevroznanost obišče galerijo
Anja Voljavec, Hana Hawlina, Nika Vrabič
Ali so psihogeni neepileptični napadi res psihogeni?
Saška Vipotnik, Gal Granda
Kako nam lahko glasna glasba »vzame« sluh in povzroči tinitus
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-11
Mara Bresjanac
Kako ultrazvok odpira pot v možgane
Kaja Kolmančič
Kako je epigenetika spremenila nevroznanost
Metka Ravnik Glavač
Ondinino prekletstvo ali sindrom prirojene centralne hipoventilacije
Katja Pavšič, Barbara Gnidovec Stražišar, Janja Pretnar Oblak, Fajko F. Bajrović
Zika virus in magnetnoresonančna diagnostika nepravilnosti osrednjega živčevja pri plodu
Rok Banko, Tina Vipotnik Vesnaver
Motnje ravnotežja otrok in odraslih
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-12
Vloga magnetnoresonančne spektroskopije pri obravnavi možganskih tumorjev
Gašper Zupan, Katarina Šurlan Popovič
Tiskanje tridimenzionalnih modelov v medicini
Andrej Vovk
Aleš Oblak
Kevin Klarič
Sinestezija: umetnica, ki ne želi odrasti
Tisa Frelih
Računska psihiatrija: od nevroznanosti do klinike
Nastja Tomat
Kognitivni nadzor: od vsakdanjega življenja do bolezni
Vida Ana Politakis
eSinapsa, 2017-13
Internet: nadgradnja ali nadomestek uma?
Matej Perovnik
Vloga črevesnega mikrobioma pri odzivu na stres
Vesna van Midden
Stres pušča posledice tako na človeškem kot živalskem organizmu
Jasmina Kerčmar
Prikaz normalne anatomije in bolezenskih stanj obraznega živca z magnetno resonanco
Rok Banko, Matej Vrabec
Psihedelična izkušnja in njen zdravilni potencial
Anja Cehnar, Jona Basle
Vpliv hiperglikemije na delovanje možganov
Jasna Šuput Omladič, Simona Klemenčič
Nevrofibromatoza: napredujoče obolenje centralnega in perifernega živčevja
Nejc Steiner, Saba Battelino
Fenomen žrtvenega jagnja v dobi interneta
Dolores Trol
Tesnoba staršev in strategije spoprijemanja, ko pri otroku na novo odkrijejo epilepsijo
Daša Kocjančič, Petra Lešnik Musek, Vesna Krkoč, David Gosar
eSinapsa, 2017-14
Zakaj ne zapeljem s ceste, ko kihnem?
Anka Slana Ozimič, Grega Repovš
Nobelova nagrada za odkritje molekularnih mehanizmov nadzora cirkadianih ritmov
Leja Dolenc Grošelj
Možgani pod stresom: od celic do duševnih motenj
Nastja Tomat
Na sledi prvi vzročni terapiji Huntingtonove bolezni
Danaja Metul
Razlike med spoloma pri Parkinsonovi bolezni
Kaja Kolmančič
eSinapsa, 2018-15
Susceptibilno poudarjeno magnetnoresonančno slikanje pri bolniku z ALS
Alja Vičič, Jernej Avsenik, Rok Berlot
Sara Fabjan
Reverzibilni cerebralni vazokonstrikcijski sindrom – pot do diagnoze
Maja Cimperšek, Katarina Šurlan Popovič
Liam Korošec Hudnik
Kognitivno funkcioniranje pri izgorelosti
Marina Horvat
eSinapsa, 2019-16
Maša Čater
Saša Koprivec
Infekcije osrednjega živčnega sistema s flavivirusi
Maja Potokar
Raziskava: Kako depresija vpliva na kognitivne sposobnosti?
Vida Ana Politakis
Razvoj depresije pri otrocih z vidika navezovalnega vedenja
Neža Grgurevič
Sonja Prpar Mihevc
Umetno inteligentna nevroznanost: srečanje nevronskih mrež in možganske fiziologije
Kristijan Armeni
Čebelji strup pri preventivi nevrodegenerativnih bolezni in priložnost za klinično prakso
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2019-17
IgG4+ – skupni imenovalec diagnoz iz preteklosti
Cene Jerele, Katarina Šurlan Popovič
Nov molekulski mehanizem delovanja ketamina v astrocitih
Matjaž Stenovec
Praktični pristop k obravnavi utrujenosti in motenj spanja pri bolnikih z multiplo sklerozo
Nik Krajnc, Leja Dolenc Grošelj
Jure Pešak
eSinapsa, 2020-18
Bolezni spektra anti-MOG pri odraslih
Nik Krajnc
Samomor pod lupo nevroznanosti
Alina Holnthaner
eSinapsa, 2020-19
Ob mednarodnem dnevu znakovnih jezikov
Anka Slana Ozimič
Teorija obetov: kako sprejemamo tvegane odločitve
Nastja Tomat
Sara Fabjan
Matjaž Deželak
Nina Stanojević, Uroš Kovačič
Od človeških nevronov do možganskih organoidov – nova obzorja v nevroznanosti
Vesna M. van Midden
Splošna umetna inteligenca ali statistične jezikovne papige?
Kristijan Armeni
Zunajcelični vezikli kot prenašalci zdravilnih učinkovin preko krvno-možganske prepreke
Saša Koprivec
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2021-20
Migrena: starodavna bolezen, sodobni pristopi k zdravljenju
Eva Koban, Lina Savšek
Zgodnji razvoj socialnega vedenja
Vesna Jug
Nastja Tomat
Mikrosplet: povezovanje preko mikrobioma
Tina Tinkara Peternelj
Stimulacija možganov kot način zdravljenja depresije
Saša Kocijančič Azzaoui
eSinapsa, 2021-21
eSinapsa, 2022-22
Sodobni vidiki motenj hranjenja
Karin Sernec
Ples in gibalni dialog z malčki
Neva Kralj
Atul Gawande
Jezikovna funkcija pri Alzheimerjevi bolezni
Gašper Tonin
Dostava terapevtikov preko krvno-možganske pregrade
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2022-23
Akutni ishemični infarkt hrbtenjače pri zdravih otrocih – kaj lahko pove radiolog?
Katarina Šurlan Popovič, Barbara Šijaković
eSinapsa, 2023-24
Možganska omrežja pri nevrodegenerativnih boleznih
Tomaž Rus, Matej Perovnik
Morske živali kot navdih za nevroznanstvenike: morski konjiček, morski zajček in klobučnjak
Tina Bregant
Metoda Feldenkrais: gibanje in nevroplastičnost
Mateja Pate
Etično naravnana animalna nevroznanost
Maša Čater
Helena Motaln, Boris Rogelj
eSinapsa, 2023-25
Urban Košak, Damijan Knez, Anže Meden, Simon Žakelj, Jurij Trontelj, Jure Stojan, Maja Zakošek Pipan, Kinga Sałat idr.
eSinapsa, 2024-26
Naravno okolje kot vir zdravja in blagostanja
Karin Križman, Grega Repovš, Gaja Zager Kocjan, Gregor Geršak
Katja Peganc Nunčič, Damjan Osredkar
Tanja Goltnik
Ali je zgodnje vstajanje dedno?
Cene Skubic, Laura Plavc, Damjana Rozman, Leja Dolenc Grošelj
Eden od reklamnih sloganov za popularni applov iPhone na ameriškem tržišču je “There is an app for it!” – tudi za to obstaja programček! Stotisoči programčkov (aplikacij oziroma tako imenovanih “app”-ov) lahko ta pametni telefon transformirajo v vse mogoče: od poročevalca o borznih dogajanjih, iskalca najbližje sushi-restavracije, pa do modnega svetovalca ali mini klavirja. Ob obilju bolj ali manj norih in bolj ali manj koristnih idej, se je začela kazati nova niša uporabnosti: iPhone je lahko tudi zapisovalec lastnikovega doživljanja.
Eden prvih “app”-ov na to temo prihaja izpod prstov harvardskega doktorskega študenta Matthewa Killingswortha, ki je v okviru projekta “Track your happiness” iPhone spremenil v sledilec sreče. Če ste ponosen lastnik iPhone-a, si lahko na omenjeni strani zastonj naložite programček, ki vam bo ob naključno izbranih trenutkih dneva zazvonil in zastavil nekaj preprostih vprašanj:
Kaj počneš?
So ti medtem, kar naj bi delal, misli odtavale (in če so – v katero smer: negativno, nevtralno, pozitivno)?
Kako se počutiš (v tem trenutku)? Svojo “srečnost” morate določiti na zveznem traku, nekje med “zelo slabo” in “zelo dobro”, pozicija drsnika pa se potem prevede v številko med 0 in 100.
Za članek, ki sta ga Killingsworth in profesor psihologije Daniel Gilbert lanskega novembra objavila v reviji Science1, sta obdelala odgovore 2250 odraslih, katerih povprečna starost je bila 34 let. 59% vzorca so sestavljali moški, 74% udeležencev je bilo Američanov.
Udeleženci so poročali, da so bili miselno odsotni približno 47 odstotkov časa. Misli so jim nekoliko pogosteje uhajale k prijetnim mislim, kot k neprijetnim, čeprav razlike med pogostnostjo neprijetnih, nevtralnih in prijetnih misli niso velike. Seveda so najbolj zanimive povezave med tavanjem misli (mind wandering) in poročili o počutju. Izkazalo se je, da je beg v prijetne misli povezan z dobrim razpoloženjem. Povprečno razpoloženje (na zgoraj opisani lestvici) ob pozitivnih mislih je bilo nekje okrog 70. To je skoraj enako kot razpoloženje povezano s stanji brez tavanja misli, torej stanji, ko so bili udeleženci prisotni pri trenutnem opravilu. Nevtralne in neprijetne misli pa so se jasno povezovale z neprijetnim počutjem, torej oceno, nižjo od 50. Skupna ugotovitev raziskave je bila torej usklajena z modrostmi, ki jih lahko slišite od učiteljev meditacije: beg iz “tu-in-zdaj” v tavajoče misli nas dela nesrečne.
Avtorja sta analizirala tudi časovni zamik med poročili o tavanju misli in zmanjšanem občutku sreče: pokazalo se je, da tavanje povzroči slabo razpoloženje – in ne obratno, kot bi morda pričakovali.
Zanimivo je, da vrsta opravila s katerim so bili udeleženci zaposleni ni zelo vplivala na pogostnost miselne odsotnosti. O tavanju misli so poročali vsaj 30% časa pri skoraj vseh dejavnostih (ki so vključevale vse od pisarniškega dela, skrbi za lastno higieno, pa do igre, telesne vadbe, molitve in ukvarjanja z otroci). Edina izjema je seks, med katerim so bili očitno udeleženci nekoliko bolj fokusirani: med ljubljenem so misli udeležencev tavale le v 10%. Na nasprotni strani spektra je telesna nega s 64%. Povzetek: tavanje misli statistično bolj vpliva na slabo počutje kot vrsta opravka, s katerim smo ob izbranem trenutku zaposleni.
Odzivi na raziskavo so precej burni, kar je na nek način presenečenje, glede na to, da gre za preliminarno poročilo (raziskava se nadaljuje, “app” ima na svojih iPhonih že več kot 6000 ljudi iz več kot 80 držav). Mnenja so deljena in niti avtorja sama si ne delata iluzij o dokončnosti rezultatov.
Uporabljena metoda je – vsem, ki so nam všeč moderne tehnološke igračke – zelo zanimiva, hkrati pa ne moremo spregledati mnogih težav. Najprej naj omenim, da je naključno vzorčenje izkustva že precej stara iznajdba. Izmislil si ga je psiholog Russell Hurlburt pred več kot 35. leti. Hurlburt je svojo metodo poimenoval opisno vzorčenje izkustva (descriptive experience sampling oz. DES). Od zgoraj omenjene metode se razlikuje v pridevniku “opisno”, saj predvideva kvalitativen opis doživljanja v (naključno) izbranih trenutkih. Predvideva tudi redna srečanja z raziskovalcem, izurjenim v fenomenološkem spraševanju, ki udeležencu pomaga pri razkrivanju doživljanja. Killingsworth in Gilbert s Hurburtovim delom očitno nista preveč dobro seznanjena, saj bi drugače verjetno več pozornosti namenila enemu glavnih problemov raziskovanja doživljanja: dejstvu, da večinoma zelo slabo poznamo svoje doživljanje, saj nas nikoli nihče ni sistematično uril v opazovanju le-tega. Smisel redukcije bogatega gestalta naše doživljajske pokrajine na “toliko-in-toliko % dobro počutje” je precej vprašljiv.
Druga metodološka težava je vprašanje vzorca. Številka udeležencev je fantastično velika, seveda pa ni jasno katero populacijo tovrstno “prostovoljno” internetno vzorčenje sploh predstavlja. Ta problem je morda najbolje povzel Charles Putnam, ki je v komentarju k raziskavi pripisal:
Čustvene težave sanjarjenja bi lahko bile povezane z osebnostnimi lastnostmi tistih, ki potrebujejo stalen stik prek mobilnih telefonov (…)
Putnam nekoliko igrivo dodaja:
“Mnogi znanstveniki uporabljajo sanjarjenje za reševanje problemov, ki pripelje do dviga razpoloženja.”2
Če nič drugega, opisana raziskava gotovo kaže, da so intenzivni uporabniki sodobnih “pametnih” telefonov precej časa z mislimi na paši.
Omeniti pa moram tudi pozitivno stran tovrstnega vzorčenja. Brez dvoma si bodo “app” za sledenje svojega doživljanja naložili samo tisti, ki jih to (torej svoje doživljanje) res zanima. Takšni udeleženci pa so sploh edini primerni za fenomenološke študije. Tisti, ki niso pripravljeni radovedno brskati po svojem izkustvu, ne morejo prispevati nobenih novih spoznanj s tega področja. Da so bili udeleženci Killingsworthove in Gilbertove raziskave zelo zainteresirani govori podatek, da so odgovorili na povprečno 83% pozivov. Očitno so si vzeli čas za odgovarjanje celo med ljubljenjem!
Ob koncu naj omenim še to, da ugledni reviji kot je Science, še nedavno tega ne bi niti na misel prišla objava članka s tovrstno tematiko. Sanjarjenje, tavanje misli in podobne doživljajske kategorije so dolgo spadale na obrobje psihologije in sploh niso imele mesta v kognitivni znanosti. (V zbirki povzetkov lanske Tusconske konference o zavesti lahko najdemo zanimivo analizo Alaina Morina, ki je preštel (ne)pogostnost pojmov povezanih z notranjim dialogom v psiholoških publikacijah.) Vse to pa se je spremenilo z odkritjem t.i. “default mode networks” (DMN) – sinhroniziranih možganskih omrežij, ki skrbijo za t.i. ozadno možgansko aktivnost. DMN povezujemo z možganskimi procesi, ki se aktivirajo takrat, ko nismo zaposleni z nobeno posebno nalogo. Tavanje misli je seveda najbolj očiten doživljajski korelat teh procesov.
Zdi se, kot da je najprej potrebna nevrološka “potrditev”, da neka vrsta doživljanja obstaja, šele potem lahko verjamemo svojemu izkustvu.
Konec koncev pa je vseeno v katerem vrstnem redu se zavemo sveta v katerem živimo. Kot je učil zenovski mojster Suzuki: najbolj pomembno je, da odkrijemo kaj je najbolj pomembno.
Killingsworth MA, Gilbert DT. A Wandering Mind Is an Unhappy Mind. Science 2010 Nov;330(6006):932. ↩
http://www.newscientist.com/article/dn19715-iphone-app-reveals-the-emotional-downside-of-daydreams.html ↩
Izr. prof. dr. Urban Kordeš,
Pedagoska fakulteta, Univerza v Ljubljani