Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Ali slepi lahko vidijo?
članki
eSinapsa, 2011-1
Zvezdan Pirtošek
Eksoskeleti – inteligentne bionske naprave
Marko Munih
O aktualnih dilemah draženja globokih možganskih struktur pri obsesivno - kompulzivni motnji
Nadja Jarc
Sledite svojo srečo ... z iPhone
Urban Kordeš
eSinapsa, 2011-2
Renata Salecl
Gašper Tkačik
Astrociti – spregledane zvezde nevrobiologije
Marko Kreft, Robert Zorec
Sašo Dolenc
Meditacija - malo truda, veliko koristi
Luka Dimic
eSinapsa, 2011-3
Mara Bresjanac
Martina Starc
Rok Berlot
Varnost uporabe generičnih protiepileptičnih zdravil
Mojca Kržan, Matevž Kržan
Možgani, računalniki - nekaj vmes
Miha Pelko
eSinapsa, 2012-4
Ali so moški in ženski možgani različni?
Gregor Majdič
O kognitivnih motnjah pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo
Dejan Georgiev
Akutno možgansko kap lahko uspešno zdravimo
Nina Vujasinovič, Bojana Žvan
Vloga nevropsihološke diagnostike pri odkrivanju zgodnjih znakov alzheimerjeve bolezni
Simon Brezovar
eSinapsa, 2013-5
Srečanje dveh velikanov: možganov in imunskega sistema
Matej Markota
Novo odkritje na področju sporadičnih prionskih bolezni
Jana Jerše, Nadja Jarc
Učinek placeba brez lažnih zdravil in zavajanja
Mara Bresjanac
Subarahnoidna krvavitev zaradi tromboze venskih sinusov
Mateja Repar, Anita Resman Gašperčič
eSinapsa, 2013-6
Odstranjevanje možganskih tumorjev pri budnem bolniku
Andrej Vranič, Jasmina Markovič, Blaž Koritnik
Zmedena bolnica, ki nič ne vidi ali PRES
Manja Hribar, Vid Zgonc
Manja Hribar
Netravmatska lokalizirana konveksitetna subarahnoidna krvavitev
Mateja Repar, Fajko F. Bajrović
Sistemska skleroza in ishemična možganska kap - vzročna povezanost ali le koincidenca?
Mateja Repar, Janja Pretnar Oblak
Klemen Grabljevec
Z omejevanjem spodbujajoča terapija pri bolnikih po nezgodni možganski poškodbi
Dejana Zajc, Klemen Grabljevec
eSinapsa, 2014-7
Možgani v mreži navezanosti, ki nas zaznamuje
Barbara Horvat
Vpliv senzoričnega dotoka na uglasitev možganskih povezav
Peter Gradišnik
Človeški konektom ali kakšne so zveze v naših možganih
Blaž Koritnik
Niko Lah
Torkove delavnice za osnovnošolce
Mateja Drolec Novak, Vid V. Vodušek
Da ne pozabim! Tehnike za pomladitev spomina
Klara Tostovršnik, Hana Hawlina
Površina socialne nevroznanosti
Manuel Kuran
Clarity - bistri možgani Karla Deisserotha
Gregor Belušič
Barbara Gnidovec Stražišar
Bojana Žvan
Nevroplastičnost po možganski kapi
Marjan Zaletel
Klinično psihološka obravnava pacientov po možganski kapi in podpora pri vračanju na delovno mesto
Barbara Starovasnik Žagavec
Možgani: organ, s katerim ljubimo
Andraž Matkovič
Marija Šoštarič Podlesnik
Gibalno-kognitivna vadba: praktična delavnica
Mitja Gerževič, Marina Dobnik
Anton Grad
Nevrologija, imunologija, psihiatrija …
Bojan Rojc
Andraž Stožer, Janez Bregant
Dominika Novak Pihler
Možganska kap – »kako ostati v omrežju?«
Nina Ozimic
Klara Tostovršnik
eSinapsa, 2014-8
Znotrajžilno zdravljenje možganskih anevrizem
Tamara Gorjanc, Dimitrij Lovrič
Obravnava hladnih možganskih anevrizem
Bojana Žvan, Janja Pretnar Oblak
Ali deklice z Rettovim sindromom govorijo z očmi?
Anka Slana, Urška Slana
Progresivna multifokalna encefalopatija
Urša Zabret, Katarina Šurlan Popovič
Ne ubijaj – poskusi na živalih
Martina Perše
Poizkusi na živalih - za in proti
Simon Horvat
eSinapsa, 2015-9
Kako deluje navigacijski sistem v naših možganih
Simon Brezovar
Vsakodnevno delo slepe osebe / s slepo osebo
Denis Kamnar
Uroš Marušič
Manca Tekavčič Pompe
Toni Pustovrh
Marko Hawlina
Od svetlobe do podobe ali kako vidijo svet naši možgani
Simon Brezovar
Janja Hrastovšek
Zala Kurinčič
Pogledi na mejno osebnostno motnjo
Jerica Radež, Peter Kapš
Uvid kot socialno psihološki fenomen
Vid Vodušek
Uvod v vidno-prostorske funkcije s praktičnimi primeri
Ana Bujišić, Sanja Roškar
eSinapsa, 2015-10
Difuzijsko magnetnoresonančno slikanje
Rok Berlot
Katja Pavšič
Radiološko izolirani sindrom - ali ga moramo poznati?
Matej Vouk, Katarina Šurlan Popovič
Kako izgledajo možgani, ki govorijo več jezikov?
Gašper Zupan
Nov pristop v rehabilitaciji - terapija s pomočjo psa
Mateja Drljepan
Pogled v maternico z magnetnoresonančno preiskavo
Taja Jordan, Tina Vipotnik Vesnaver
Saša Zorjan
Saša Zorjan
Nevroestetika: ko nevroznanost obišče galerijo
Anja Voljavec, Hana Hawlina, Nika Vrabič
Ali so psihogeni neepileptični napadi res psihogeni?
Saška Vipotnik, Gal Granda
Kako nam lahko glasna glasba »vzame« sluh in povzroči tinitus
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-11
Mara Bresjanac
Kako ultrazvok odpira pot v možgane
Kaja Kolmančič
Kako je epigenetika spremenila nevroznanost
Metka Ravnik Glavač
Ondinino prekletstvo ali sindrom prirojene centralne hipoventilacije
Katja Pavšič, Barbara Gnidovec Stražišar, Janja Pretnar Oblak, Fajko F. Bajrović
Zika virus in magnetnoresonančna diagnostika nepravilnosti osrednjega živčevja pri plodu
Rok Banko, Tina Vipotnik Vesnaver
Motnje ravnotežja otrok in odraslih
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-12
Vloga magnetnoresonančne spektroskopije pri obravnavi možganskih tumorjev
Gašper Zupan, Katarina Šurlan Popovič
Tiskanje tridimenzionalnih modelov v medicini
Andrej Vovk
Aleš Oblak
Kevin Klarič
Sinestezija: umetnica, ki ne želi odrasti
Tisa Frelih
Računska psihiatrija: od nevroznanosti do klinike
Nastja Tomat
Kognitivni nadzor: od vsakdanjega življenja do bolezni
Vida Ana Politakis
eSinapsa, 2017-13
Internet: nadgradnja ali nadomestek uma?
Matej Perovnik
Vloga črevesnega mikrobioma pri odzivu na stres
Vesna van Midden
Stres pušča posledice tako na človeškem kot živalskem organizmu
Jasmina Kerčmar
Prikaz normalne anatomije in bolezenskih stanj obraznega živca z magnetno resonanco
Rok Banko, Matej Vrabec
Psihedelična izkušnja in njen zdravilni potencial
Anja Cehnar, Jona Basle
Vpliv hiperglikemije na delovanje možganov
Jasna Šuput Omladič, Simona Klemenčič
Nevrofibromatoza: napredujoče obolenje centralnega in perifernega živčevja
Nejc Steiner, Saba Battelino
Fenomen žrtvenega jagnja v dobi interneta
Dolores Trol
Tesnoba staršev in strategije spoprijemanja, ko pri otroku na novo odkrijejo epilepsijo
Daša Kocjančič, Petra Lešnik Musek, Vesna Krkoč, David Gosar
eSinapsa, 2017-14
Zakaj ne zapeljem s ceste, ko kihnem?
Anka Slana Ozimič, Grega Repovš
Nobelova nagrada za odkritje molekularnih mehanizmov nadzora cirkadianih ritmov
Leja Dolenc Grošelj
Možgani pod stresom: od celic do duševnih motenj
Nastja Tomat
Na sledi prvi vzročni terapiji Huntingtonove bolezni
Danaja Metul
Razlike med spoloma pri Parkinsonovi bolezni
Kaja Kolmančič
eSinapsa, 2018-15
Susceptibilno poudarjeno magnetnoresonančno slikanje pri bolniku z ALS
Alja Vičič, Jernej Avsenik, Rok Berlot
Sara Fabjan
Reverzibilni cerebralni vazokonstrikcijski sindrom – pot do diagnoze
Maja Cimperšek, Katarina Šurlan Popovič
Liam Korošec Hudnik
Kognitivno funkcioniranje pri izgorelosti
Marina Horvat
eSinapsa, 2019-16
Maša Čater
Saša Koprivec
Infekcije osrednjega živčnega sistema s flavivirusi
Maja Potokar
Raziskava: Kako depresija vpliva na kognitivne sposobnosti?
Vida Ana Politakis
Razvoj depresije pri otrocih z vidika navezovalnega vedenja
Neža Grgurevič
Sonja Prpar Mihevc
Umetno inteligentna nevroznanost: srečanje nevronskih mrež in možganske fiziologije
Kristijan Armeni
Čebelji strup pri preventivi nevrodegenerativnih bolezni in priložnost za klinično prakso
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2019-17
IgG4+ – skupni imenovalec diagnoz iz preteklosti
Cene Jerele, Katarina Šurlan Popovič
Nov molekulski mehanizem delovanja ketamina v astrocitih
Matjaž Stenovec
Praktični pristop k obravnavi utrujenosti in motenj spanja pri bolnikih z multiplo sklerozo
Nik Krajnc, Leja Dolenc Grošelj
Jure Pešak
eSinapsa, 2020-18
Bolezni spektra anti-MOG pri odraslih
Nik Krajnc
Samomor pod lupo nevroznanosti
Alina Holnthaner
eSinapsa, 2020-19
Ob mednarodnem dnevu znakovnih jezikov
Anka Slana Ozimič
Teorija obetov: kako sprejemamo tvegane odločitve
Nastja Tomat
Sara Fabjan
Matjaž Deželak
Nina Stanojević, Uroš Kovačič
Od človeških nevronov do možganskih organoidov – nova obzorja v nevroznanosti
Vesna M. van Midden
Splošna umetna inteligenca ali statistične jezikovne papige?
Kristijan Armeni
Zunajcelični vezikli kot prenašalci zdravilnih učinkovin preko krvno-možganske prepreke
Saša Koprivec
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2021-20
Migrena: starodavna bolezen, sodobni pristopi k zdravljenju
Eva Koban, Lina Savšek
Zgodnji razvoj socialnega vedenja
Vesna Jug
Nastja Tomat
Mikrosplet: povezovanje preko mikrobioma
Tina Tinkara Peternelj
Stimulacija možganov kot način zdravljenja depresije
Saša Kocijančič Azzaoui
eSinapsa, 2021-21
eSinapsa, 2022-22
Sodobni vidiki motenj hranjenja
Karin Sernec
Ples in gibalni dialog z malčki
Neva Kralj
Atul Gawande
Jezikovna funkcija pri Alzheimerjevi bolezni
Gašper Tonin
Dostava terapevtikov preko krvno-možganske pregrade
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2022-23
Akutni ishemični infarkt hrbtenjače pri zdravih otrocih – kaj lahko pove radiolog?
Katarina Šurlan Popovič, Barbara Šijaković
eSinapsa, 2023-24
Možganska omrežja pri nevrodegenerativnih boleznih
Tomaž Rus, Matej Perovnik
Morske živali kot navdih za nevroznanstvenike: morski konjiček, morski zajček in klobučnjak
Tina Bregant
Metoda Feldenkrais: gibanje in nevroplastičnost
Mateja Pate
Etično naravnana animalna nevroznanost
Maša Čater
Helena Motaln, Boris Rogelj
eSinapsa, 2023-25
Urban Košak, Damijan Knez, Anže Meden, Simon Žakelj, Jurij Trontelj, Jure Stojan, Maja Zakošek Pipan, Kinga Sałat idr.
eSinapsa, 2024-26
Naravno okolje kot vir zdravja in blagostanja
Karin Križman, Grega Repovš, Gaja Zager Kocjan, Gregor Geršak
Katja Peganc Nunčič, Damjan Osredkar
Tanja Goltnik
Ali je zgodnje vstajanje dedno?
Cene Skubic, Laura Plavc, Damjana Rozman, Leja Dolenc Grošelj
Ljudem, ki vidijo, predstavlja vid glavno sredstvo za orientacijo, gibanje v prostoru in vsakdanje delovanje. Slepota po drugi strani predstavlja življenje brez zmožnosti zaznavanja vidnih dražljajev in slepi ljudje za pomoč pri orientaciji in gibanju uporabljajo druga čutila. Porajata pa se vprašanji, ali se lahko od nekdaj slepa oseba nauči videti, in ali so možgani dovolj plastični, da razvijejo popolnoma nov senzorični sistem, ki nadomesti klasični očesni vid?
Poskusi na slepih ljudeh z okvaro v primarni vidni skorji (kortikalno slepih) so pokazali, da so le-ti v določenih primerih zmožni zaznati vidne dražljaje, predstavljene slepemu delu vidnega polja, čeprav sami videnje zanikajo oziroma se ga ne zavedajo. V velikem odstotku so zmožni pravilno odgovoriti na vprašanja o obliki in barvi dražljaja ter proti predmetu usmeriti pogled in gibe rok. Gre za tako imenovani učinek slepega vida (angl. blindsight), pri katerem izpade subjektivni občutek vida, ostane pa določena zmožnost podzavestnega vidnega zaznavanja. Vzrok za opisani pojav še ni povsem razjasnjen, verjetno pa gre za aktivacijo tako imenovanih ekstrastriatnih nevronskih poti, ki vodijo od očesne mrežnice, preko lateralnega genikulatnega jedra oziroma drugih jeder, v predele zatilne skorje poleg primarne vidne skorje. Kljub znanstveni vznemirljivosti učinka slepega vida pa ni jasno v kolikšni meri je le-ta uporaben v vsakdanjem življenju kortikalno slepih oseb 1 2.
Vzrok za slepoto pa v 95-tih odstotkih ni okvara predelov vidne skorje možganov, ampak motnja v prenosu vidnih dražljajev od periferije do možganov (okvara v očesu, mrežnici ali vidnih progah) 3 4. Ob ohranjeni vidni skorji si lahko ti ljudje še vedno ustvarijo subjektivno sliko okolice s pomočjo informacij, pridobljenih iz drugih senzoričnih sistemov, kot sta sluh in dotik5. Vzrok je po besedah znanega raziskovalca na tem področju Paula Bach-y-Rita, v tem, da vidimo z možgani, ne z očmi6. Posredovanje določenih senzoričnih informacij možganom (na primer vidnih) v obliki senzoričnih dražljajev drugih vrst (na primer tipnih, slušnih) strokovno imenujemo senzorična substitucija3.
Diderot je že leta 1749 opisal slepe osebe, ki so bile sposobne zaznati predmete v okolici, še preden so se jih lahko dotaknile. Po njegovi teoriji naj bi predmete začutile kot neke vrste vibracije na koži obraza. Podobnih primerov in teorij je bilo še mnogo, a nobena ni bila prepričljiva, saj tudi slepe osebe same niso znale pojasniti svojih sposobnosti7. V začetku 19. stoletja je slep gospod po imenu James Holman prepotoval znaten del sveta in opisal vtise s svojih potovanj. Trdil je, da se pri orientaciji v prostoru zanaša na odmeve trkov svoje palice8.
Šele v štiridesetih letih prejšnjega stoletja so dokazali, da si slepi ljudje v navedenih primerih sliko okolice dejansko lahko izrišejo s pomočjo slušnih dražljajev. Tovrsten pojav se imenuje eholokacija. Eholokacija je dobro znan način navigacije, ki jo uporabljajo netopirji, delfini in kiti, ko proizvajajo ultrazvočne signale in si s pomočjo odbijanja zvoka ustvarijo zelo natančno sliko okolice. Podobno tudi veliko slepih oseb proizvaja lastne zvoke (tleskanje z jezikom ali s prsti, udarjanje s palico ob tla) in s poslušanjem njihovih odmevov pridobi informacije o predmetih v okolici. Določeni slepi ljudje so zmožni s pomočjo eholokacije zelo natančno zaznati položaj, velikost, oddaljenost, obliko in strukturo predmetov7. To jim omogoča skoraj neovirano gibanje v zaprtih prostorih, v naravi in na prometnih ulicah. Nekateri pa so se zmožni udeleževati celo športov, kot sta gorsko kolesarjenje in rolkanje 7 9.
Ugotovitve, da lahko vidne dražljaje nadomestimo s senzoričnimi dražljaji drugih vrst, so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja vodile v vrsto raziskav na tem področju, katerih pionir je bil Paul Bach-y Rita3. Njegova ekipa je za raziskovanje tako imenovane senzorične substitucije razvila različne naprave, s katerimi se vidne informacije do možganov prenesejo preko dotika kože. Tovrstne naprave s pomočjo video kamere zajamejo vidne informacije, jih pretvorijo v tipne električne ali vibracijske dražljaje in te dražljaje s pomočjo posebnih stimulatorjev prenesejo na površino določenega dela telesa. Od tod se informacije preko senzoričnih živcev prenesejo v možgane, ki podatke obdelajo in jih zaznajo kot vidno sliko. V prvih raziskavah so projicirali slike slabe ločljivosti (400 pik, med seboj oddaljenih po 1 cm) na kožo hrbta slepih oseb. Kljub slabi ločljivosti so te osebe z nekaj vaje lahko razpoznale predmete v okolici in celo različne obraze.
V nadaljnjih raziskavah so s pomočjo razvoja tehnologije ločljivost slike izboljšali in preizkušali izide stimulacije različnih delov telesa. Kot idealna se je izkazala elektrostimulacija jezika, ki je zmožen posredovati kompleksne prostorske vzorcev. Pri uporabi tovrstne naprave slepa oseba sama upravlja video kamero, nameščeno na roke, glavo ali kam drugam. Kamera je povezana z elektrodno ploščico velikosti pisemske znamke, ki je položena na jezik. Uporabniki so po zadostni vaji poročali, da slike ne zaznavajo več na jeziku, ampak v prostoru, naučili so se kompleksne zaznave prostora z natančno presojo perspektive in globine, uspešno izvajali naloge, ki zahtevajo koordinacijo oči in rok, ocenili hitrost in smer gibajočega se predmeta in z več kot petindevedesetodstotno natančnostjo uspeli odbiti žogico, ki se je kotalila preko roba mize. Subjektivna izkušnja je bila torej zelo podobna, če ne celo enaka vidu. O njej so poročali ljudje, ki so oslepeli tekom življenja, kot tudi tisti od rojstva slepi. Temu v prid govorijo tudi dokazi, da te osebe s pomočjo senzorične substitucije izkusijo celo vidne iluzije, kot je takoimenovani učinek slapu 4. Podobne rezultate so prinesle tudi raziskave naprav, ki vidne dražljaje namesto v tipne pretvorijo v zvočne dražljaje in s tem delujejo podobno kot eholokacija3.
Več raziskav je s pomočjo slikanja s funkcijsko magnetno resonanco in pozitronsko emisijsko tomografijo dokazalo, da se ob uporabi eholokacije in naprav za vidno senzorično substitucijo dejansko aktivirajo predeli vidne možganske skorje pri slepih od rojstva in tudi pri tistih, ki so oslepeli tekom življenja. Dokazali so tudi, da se kmalu po nastanku slepote pojavi plastična reorganizacija možganov, pri čemer vidno skorjo aktivirajo slušni in tipni dražljaji. To pomeni, da je vidna skorja sposobna sprejemati in obdelovati ne le vidne, ampak tudi druge senzorične dražljaje ter jih predstaviti zavesti kot vidno sliko okolice. In to postavlja tradicionalni nevroznanstveni model, ki deli senzorične predele možganov glede na vrsto senzoričnega dražljaja, ki ga posamezen predel sprejema in obdeluje, pod vprašaj. Po tem modelu je namreč vidna skorja sposobna obdelovati le vidne dražljaje, slušna skorja le slušne itd. Na podlagi raziskav senzorične substitucije so znanstveniki postavili teorijo, da predeli možganov niso specializirani glede na vrsto senzoričnega dražljaja, ki ga prejemajo, ampak glede na nalogo, ki jo opravljajo. Vidna skorja je po tej teoriji specializirana za vidno predstavo prostora, ki pa si jo lahko ustvari ne le na podlagi vidnih, ampak - ob ustrezni reorganizaciji - tudi drugih senzoričnih dražljajev. Tako se funkcija vidne skorje s pomočjo preklopa na druge senzorične dražljaje ohrani tudi pri osebah, ki oslepijo že zgodaj v življenju3 10.
Zaradi plastičnosti možganov je torej od rojstva slepa oseba pa tudi oseba, ki je oslepela kasneje v življenju, ob nadomestitvi vidnih dražljajev s tipnimi ali slušnimi, zmožna videti 10. Naprave za senzorično substitucijo tako ne predstavljajo le orodja za raziskovanje plastičnosti možganov, ampak tudi možnost za uspešno vidno rehabilitacijo slepih oseb ter bodo v prihodnosti morda prešle iz laboratorijev v vsakdanjo uporabo3.
Cowey A. The blindsight saga. Experimental Brain Research. 2010 Jan;200(1):3–24. ↩
Leopold DA. Primary Visual Cortex: Awareness and Blindsight *. Annual Review of Neuroscience. 2012 Jul 21;35(1):91–109. ↩
Maidenbaum S, Abboud S, Amedi A. Sensory substitution: closing the gap between basic research and widespread practical visual rehabilitation. Neurosci Biobehav Rev. 2014; 41: 3–15. ↩
Bach-Y-Rita P. Tactile Sensory Substitution Studies. Ann N Y Acad Sci. 2004; 1013: 83–91. ↩
O’Regan JK, Noë A. A sensorimotor account of vision and visual consciousness. Behav Brain Sci. 2001; 24 (5): 939–73; discussion 973–1031. ↩
Bach-y-rita, P. Emerging concepts of brain function. J Integr Neurosci. 2004; 4(2): 183-205. ↩
Kolarik AJ, Cirstea S, Pardhan S, Moore BC. A summary of research investigating echolocation abilities of blind and sighted humans. Hear Res. 2014; 310: 60–8. ↩
Holman, J. A Voyage Round the World: Including Travels in Africa, Asia, Australia, America etc. from 1827 - 1832. London: Smith, Elder; 1834. ↩
Finkel, M. The blind man who taught himself to see. Men’s Journal [internet]. 2011 [citirano 2015 Jan 25]. Dosegljivo na: http://www.mensjournal.com/magazine/the-blind-man-who-taught-himself-to-see-20120504 ↩
Renier L, De Volder AG, Rauschecker JP. Cortical plasticity and preserved function in early blindness. Neurosci Biobehav Rev. 2014; 41: 53–63. ↩
Katja Pavšič, dr. med.
Nevrološka klinika
Univerzitetni klinični center Ljubljana
Recenziral
mag. Matjaž Mihelčič, M. Sc., optometrist
Veleučilište Velika Gorica
Prispelo: februar 2015
Sprejeto: februar 2015
Objavljeno: november 2015