Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
NovoTTF – nova pozna paliativna terapija glioblastoma multiforme
članki
eSinapsa, 2011-1
Zvezdan Pirtošek
Eksoskeleti – inteligentne bionske naprave
Marko Munih
O aktualnih dilemah draženja globokih možganskih struktur pri obsesivno - kompulzivni motnji
Nadja Jarc
Sledite svojo srečo ... z iPhone
Urban Kordeš
eSinapsa, 2011-2
Renata Salecl
Gašper Tkačik
Astrociti – spregledane zvezde nevrobiologije
Marko Kreft, Robert Zorec
Sašo Dolenc
Meditacija - malo truda, veliko koristi
Luka Dimic
eSinapsa, 2011-3
Mara Bresjanac
Martina Starc
Rok Berlot
Varnost uporabe generičnih protiepileptičnih zdravil
Mojca Kržan, Matevž Kržan
Možgani, računalniki - nekaj vmes
Miha Pelko
eSinapsa, 2012-4
Ali so moški in ženski možgani različni?
Gregor Majdič
O kognitivnih motnjah pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo
Dejan Georgiev
Akutno možgansko kap lahko uspešno zdravimo
Nina Vujasinovič, Bojana Žvan
Vloga nevropsihološke diagnostike pri odkrivanju zgodnjih znakov alzheimerjeve bolezni
Simon Brezovar
eSinapsa, 2013-5
Novo odkritje na področju sporadičnih prionskih bolezni
Jana Jerše, Nadja Jarc
Učinek placeba brez lažnih zdravil in zavajanja
Mara Bresjanac
Subarahnoidna krvavitev zaradi tromboze venskih sinusov
Mateja Repar, Anita Resman Gašperčič
Srečanje dveh velikanov: možganov in imunskega sistema
Matej Markota
eSinapsa, 2013-6
Odstranjevanje možganskih tumorjev pri budnem bolniku
Andrej Vranič, Jasmina Markovič, Blaž Koritnik
Zmedena bolnica, ki nič ne vidi ali PRES
Manja Hribar, Vid Zgonc
Manja Hribar
Netravmatska lokalizirana konveksitetna subarahnoidna krvavitev
Mateja Repar, Fajko F. Bajrović
Sistemska skleroza in ishemična možganska kap - vzročna povezanost ali le koincidenca?
Mateja Repar, Janja Pretnar Oblak
Klemen Grabljevec
Z omejevanjem spodbujajoča terapija pri bolnikih po nezgodni možganski poškodbi
Dejana Zajc, Klemen Grabljevec
eSinapsa, 2014-7
Možgani v mreži navezanosti, ki nas zaznamuje
Barbara Horvat
Vpliv senzoričnega dotoka na uglasitev možganskih povezav
Peter Gradišnik
Človeški konektom ali kakšne so zveze v naših možganih
Blaž Koritnik
Niko Lah
Torkove delavnice za osnovnošolce
Mateja Drolec Novak, Vid V. Vodušek
Da ne pozabim! Tehnike za pomladitev spomina
Klara Tostovršnik, Hana Hawlina
Površina socialne nevroznanosti
Manuel Kuran
Clarity - bistri možgani Karla Deisserotha
Gregor Belušič
Barbara Gnidovec Stražišar
Bojana Žvan
Nevroplastičnost po možganski kapi
Marjan Zaletel
Klinično psihološka obravnava pacientov po možganski kapi in podpora pri vračanju na delovno mesto
Barbara Starovasnik Žagavec
Možgani: organ, s katerim ljubimo
Andraž Matkovič
Marija Šoštarič Podlesnik
Gibalno-kognitivna vadba: praktična delavnica
Mitja Gerževič, Marina Dobnik
Anton Grad
Nevrologija, imunologija, psihiatrija …
Bojan Rojc
Andraž Stožer, Janez Bregant
Dominika Novak Pihler
Možganska kap – »kako ostati v omrežju?«
Nina Ozimic
Klara Tostovršnik
eSinapsa, 2014-8
Znotrajžilno zdravljenje možganskih anevrizem
Tamara Gorjanc, Dimitrij Lovrič
Obravnava hladnih možganskih anevrizem
Bojana Žvan, Janja Pretnar Oblak
Ali deklice z Rettovim sindromom govorijo z očmi?
Anka Slana, Urška Slana
Progresivna multifokalna encefalopatija
Urša Zabret, Katarina Šurlan Popovič
Ne ubijaj – poskusi na živalih
Martina Perše
Poizkusi na živalih - za in proti
Simon Horvat
eSinapsa, 2015-9
Kako deluje navigacijski sistem v naših možganih
Simon Brezovar
Vsakodnevno delo slepe osebe / s slepo osebo
Denis Kamnar
Uroš Marušič
Manca Tekavčič Pompe
Toni Pustovrh
Marko Hawlina
Od svetlobe do podobe ali kako vidijo svet naši možgani
Simon Brezovar
Janja Hrastovšek
Zala Kurinčič
Pogledi na mejno osebnostno motnjo
Jerica Radež, Peter Kapš
Uvid kot socialno psihološki fenomen
Vid Vodušek
Uvod v vidno-prostorske funkcije s praktičnimi primeri
Ana Bujišić, Sanja Roškar
eSinapsa, 2015-10
Difuzijsko magnetnoresonančno slikanje
Rok Berlot
Katja Pavšič
Radiološko izolirani sindrom - ali ga moramo poznati?
Matej Vouk, Katarina Šurlan Popovič
Kako izgledajo možgani, ki govorijo več jezikov?
Gašper Zupan
Nov pristop v rehabilitaciji - terapija s pomočjo psa
Mateja Drljepan
Pogled v maternico z magnetnoresonančno preiskavo
Taja Jordan, Tina Vipotnik Vesnaver
Saša Zorjan
Saša Zorjan
Nevroestetika: ko nevroznanost obišče galerijo
Anja Voljavec, Hana Hawlina, Nika Vrabič
Ali so psihogeni neepileptični napadi res psihogeni?
Saška Vipotnik, Gal Granda
Kako nam lahko glasna glasba »vzame« sluh in povzroči tinitus
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-11
Mara Bresjanac
Kako ultrazvok odpira pot v možgane
Kaja Kolmančič
Kako je epigenetika spremenila nevroznanost
Metka Ravnik Glavač
Ondinino prekletstvo ali sindrom prirojene centralne hipoventilacije
Katja Pavšič, Barbara Gnidovec Stražišar, Janja Pretnar Oblak, Fajko F. Bajrović
Zika virus in magnetnoresonančna diagnostika nepravilnosti osrednjega živčevja pri plodu
Rok Banko, Tina Vipotnik Vesnaver
Motnje ravnotežja otrok in odraslih
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-12
Vloga magnetnoresonančne spektroskopije pri obravnavi možganskih tumorjev
Gašper Zupan, Katarina Šurlan Popovič
Tiskanje tridimenzionalnih modelov v medicini
Andrej Vovk
Aleš Oblak
Kevin Klarič
Sinestezija: umetnica, ki ne želi odrasti
Tisa Frelih
Računska psihiatrija: od nevroznanosti do klinike
Nastja Tomat
Kognitivni nadzor: od vsakdanjega življenja do bolezni
Vida Ana Politakis
eSinapsa, 2017-13
Internet: nadgradnja ali nadomestek uma?
Matej Perovnik
Vloga črevesnega mikrobioma pri odzivu na stres
Vesna van Midden
Stres pušča posledice tako na človeškem kot živalskem organizmu
Jasmina Kerčmar
Prikaz normalne anatomije in bolezenskih stanj obraznega živca z magnetno resonanco
Rok Banko, Matej Vrabec
Psihedelična izkušnja in njen zdravilni potencial
Anja Cehnar, Jona Basle
Vpliv hiperglikemije na delovanje možganov
Jasna Šuput Omladič, Simona Klemenčič
Nevrofibromatoza: napredujoče obolenje centralnega in perifernega živčevja
Nejc Steiner, Saba Battelino
Fenomen žrtvenega jagnja v dobi interneta
Dolores Trol
Tesnoba staršev in strategije spoprijemanja, ko pri otroku na novo odkrijejo epilepsijo
Daša Kocjančič, Petra Lešnik Musek, Vesna Krkoč, David Gosar
eSinapsa, 2017-14
Zakaj ne zapeljem s ceste, ko kihnem?
Anka Slana Ozimič, Grega Repovš
Nobelova nagrada za odkritje molekularnih mehanizmov nadzora cirkadianih ritmov
Leja Dolenc Grošelj
Možgani pod stresom: od celic do duševnih motenj
Nastja Tomat
Na sledi prvi vzročni terapiji Huntingtonove bolezni
Danaja Metul
Razlike med spoloma pri Parkinsonovi bolezni
Kaja Kolmančič
eSinapsa, 2018-15
Susceptibilno poudarjeno magnetnoresonančno slikanje pri bolniku z ALS
Alja Vičič, Jernej Avsenik, Rok Berlot
Sara Fabjan
Reverzibilni cerebralni vazokonstrikcijski sindrom – pot do diagnoze
Maja Cimperšek, Katarina Šurlan Popovič
Liam Korošec Hudnik
Kognitivno funkcioniranje pri izgorelosti
Marina Horvat
eSinapsa, 2019-16
Maša Čater
Saša Koprivec
Infekcije osrednjega živčnega sistema s flavivirusi
Maja Potokar
Raziskava: Kako depresija vpliva na kognitivne sposobnosti?
Vida Ana Politakis
Razvoj depresije pri otrocih z vidika navezovalnega vedenja
Neža Grgurevič
Sonja Prpar Mihevc
Umetno inteligentna nevroznanost: srečanje nevronskih mrež in možganske fiziologije
Kristijan Armeni
Čebelji strup pri preventivi nevrodegenerativnih bolezni in priložnost za klinično prakso
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2019-17
IgG4+ – skupni imenovalec diagnoz iz preteklosti
Cene Jerele, Katarina Šurlan Popovič
Nov molekulski mehanizem delovanja ketamina v astrocitih
Matjaž Stenovec
Praktični pristop k obravnavi utrujenosti in motenj spanja pri bolnikih z multiplo sklerozo
Nik Krajnc, Leja Dolenc Grošelj
Jure Pešak
eSinapsa, 2020-18
Bolezni spektra anti-MOG pri odraslih
Nik Krajnc
Samomor pod lupo nevroznanosti
Alina Holnthaner
eSinapsa, 2020-19
Ob mednarodnem dnevu znakovnih jezikov
Anka Slana Ozimič
Teorija obetov: kako sprejemamo tvegane odločitve
Nastja Tomat
Sara Fabjan
Matjaž Deželak
Nina Stanojević, Uroš Kovačič
Od človeških nevronov do možganskih organoidov – nova obzorja v nevroznanosti
Vesna M. van Midden
Splošna umetna inteligenca ali statistične jezikovne papige?
Kristijan Armeni
Zunajcelični vezikli kot prenašalci zdravilnih učinkovin preko krvno-možganske prepreke
Saša Koprivec
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2021-20
Migrena: starodavna bolezen, sodobni pristopi k zdravljenju
Eva Koban, Lina Savšek
Zgodnji razvoj socialnega vedenja
Vesna Jug
Nastja Tomat
Mikrosplet: povezovanje preko mikrobioma
Tina Tinkara Peternelj
Stimulacija možganov kot način zdravljenja depresije
Saša Kocijančič Azzaoui
eSinapsa, 2021-21
eSinapsa, 2022-22
Sodobni vidiki motenj hranjenja
Karin Sernec
Ples in gibalni dialog z malčki
Neva Kralj
Atul Gawande
Jezikovna funkcija pri Alzheimerjevi bolezni
Gašper Tonin
Dostava terapevtikov preko krvno-možganske pregrade
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2022-23
Akutni ishemični infarkt hrbtenjače pri zdravih otrocih – kaj lahko pove radiolog?
Katarina Šurlan Popovič, Barbara Šijaković
eSinapsa, 2023-24
Možganska omrežja pri nevrodegenerativnih boleznih
Tomaž Rus, Matej Perovnik
Morske živali kot navdih za nevroznanstvenike: morski konjiček, morski zajček in klobučnjak
Tina Bregant
Metoda Feldenkrais: gibanje in nevroplastičnost
Mateja Pate
Etično naravnana animalna nevroznanost
Maša Čater
Helena Motaln, Boris Rogelj
eSinapsa, 2023-25
Urban Košak, Damijan Knez, Anže Meden, Simon Žakelj, Jurij Trontelj, Jure Stojan, Maja Zakošek Pipan, Kinga Sałat idr.
eSinapsa, 2024-26
Naravno okolje kot vir zdravja in blagostanja
Karin Križman, Grega Repovš, Gaja Zager Kocjan, Gregor Geršak
Katja Peganc Nunčič, Damjan Osredkar
Tanja Goltnik
Ali je zgodnje vstajanje dedno?
Cene Skubic, Laura Plavc, Damjana Rozman, Leja Dolenc Grošelj
Paleta možganskih tumorjev je bogata; tako po histološkem izvoru tumorskih celic, kot po prognozi, ki jo bolnikom prinašajo posamezni tumorski podtipi. Ilustrativen primer slednjega so najpogostejši primarni možganski tumorji – astrocitomi. Najmalignejšemu izmed njih, t.j. glioblastoma multiforme, od nedavnega preti nova pozna paliativna terapija – NovoTTF.
Astrocitome klasificira mnogo razlikujočih se klasifikacij; po Kernohanu jih razdelimo na 4 podtipe. Maligna podtipa III (ali anaplastični astrocitom) in IV (ali glioblastoma multiforme, GBM) predstavljata 40% primarnih možganskih tumorjev. Njuna pojavnost je 2,4 bolnika/100.000 prebivalcev/leto1. Statistični podatki za ZDA govorijo o še višji incidenci malignih astrocitomov: 3.8/100.000 prebivalcev/leto. GBM je 4-krat pogostejši od anaplastičnega astrocitoma2. Register raka Slovenije je v letu 2007 zabeležil 83 tumorjev z oznako 94403 ter 12 anaplastičnih astrocitomov4. Klinična slika in diagnostični postopek sta podobna kot pri drugih možganskih tumorjih, medtem ko ima zdravljenje svoje posebnosti. T. i. biblija nevrokirurgije, Greenbergov učbenik2, priporoča zlati standard: kirurški poseg za zmanjšanje obsega tumorja, ki mu sledi zunanje obsevanje. Vsi uporabljani kemoterapevtiki so učinkoviti le v 30-40%, povečini v 10-20%.
Povprečna doba preživetja bolnikov z anaplastičnim astrocitomom (III) je 2-3 leta, z GBM (IV) manj kot leto dni. Po kirurškem posegu in radioterapiji je povprečna doba preživetja 9 mesecev in 2-letno preživetje le 5-10%. Kemoterapija podaljša 1-letno preživetje za 6% in 2-letno preživetje za 2%. Ker to skromno podaljšanje preživetja sočasno pomeni tudi vprašljivo kvaliteto življenja, je kemoterapija izbirna2 in se je svetovni centri poslužujejo različno; takoj po radioterapiji, z zakasnitvijo po radioterapiji itd.5. Kvaliteta življenja je seveda vprašljiva zaradi znanih stranskih učinkov kemoterapije: kožnih izpuščajev, slabosti, bruhanja, motenj strjevanja krvi itd. Četudi GBM zaenkrat ni ozdravljiv, je leto 2011 bolnikom s tem tumorjem prineslo nekaj upanja. V mesecu marcu je Uprava za prehrano in zdravila (FDA), dovolila uporabo naprave NovoTTF.
NovoTTF-100A sistem je namenjen poznemu paliativnemu zdravljenju ponavljajočega se GBM velikih možganov. Namenjen je za samostojno uporabo in kot alternativa standardni kemoterapiji za ponavljajoči GBM po izčrpanju možnosti kirurške terapije in radioterapije pri bolnikih starejših od 22 let. Znotraj človeškega telesa povzroča nastanek izmenjujočih se električnih polj (ang. changing electrical fields), ki jim pravimo polja za zdravljenje tumorja (ang. tumor treatment fields; “TTFields”).
NovoTTF je sestavljen iz čeladi podobne, tanke sestave elektrod, ki se jih s trakom pritrdi na skalp in poveže s 3 kilogramskim, v spremljevalni torbici, prenosljivim baterijskim generatorjem. Namenjen je takorekoč stalni uporabi, vsaj 18 ur dnevno, kar zagotovi, da se tumor stalno nahaja v blagem 200 mHz polju. Za terapevtski učinek je potrebno vsaj 4 mesece stalne uporabe. Napaja se preko baterije ali priklopa na električno omrežje. TTF polja celicam preprečijo oblikovanje delitvenega vretena in jim tako preprečijo celično delitev. Ker se večina zdravih možganskih celic ne deli, posledično naprava NovoTTF selektivno prizadane zgolj rakaste celice. Geometrična oblika in razpršitev električnih nabojev znotraj deleče se tumorske celice dovoljuje TTF električnim poljem, da fizično uničijo tudi membrano tumorske celice.
Podjetje Novocure, izumitelj NovoTTF, je že leta 2007 opravilo pilotno raziskavo učinkov NovoTTF z desetimi bolniki z GBM po zdravljenju s kirurško, radio- in kemoterapijo. Pokazala je, da je tumor prenehal rasti pri štirih bolnikih in se je pri štirih skrčil. Pri eni bolnici je popolnoma izginil in njegove ponovitve niso zaznali do 2,5 leti po raziskavi, medtem ko je bila ob vključitvi bolnice v raziskavo njena pričakovana preostala življenjska doba 6 mesecev6. Tem navdušujočim rezultatom je sledila večja klinična raziskava, ki je bila opravljena v ZDA in Evropi. Vključevala je 237 bolnikov s ponavljajočim se GBM ali s poslabšanjem stanja kljub običajni terapiji (kirurški in kemo-radioterapiji, ki ji je sledila kemoterapija). Bolniki so bili naključno zdravljeni ali z NovoTTF ali z najboljšo standardno kemoterapijo7 po izbiri njihovega onkologa. Raziskava je pokazala, da je povprečno preživetje z NovoTTF primerljivo preživetju z najboljšo standardno kemoterapijo. Po šestih mesecih je bil delež bolnikov brez napredovanja bolezni pri bolnikih zdravljenih z NovoTTF 21%, pri najboljši standardni kemoterapiji 15%. Bolniki zdravljeni z NovoTTF so imeli 14% odziv tumorja, glede na 10% odziv tumorja na najboljšo standardno kemoterapijo. V skupini zdravljeni z NovoTTF so imeli popoln radiološki odziv8 3 bolniki in noben bolnik v skupini zdravljeni z najboljšo standardno kemoterapijo. Bolniki z NovoTTF so dosegli boljše vrednosti pri ocenjevanju kvalitete življenja in manj stranskih učinkov kot bolniki zdravljeni s kemoterapijo. Najpogosteje poročan stranski učinek pri uporabi NovoTTF je bil mili do zmerni izpuščaj na koži pod elektrodami. 9 Opažana je bila nekoliko višja pojavnost neželenih nevroloških dogodkov v skupini zdravljeni z NovoTTF-100A (43,1% ali 50 izmed 116 oseb) v primerjavi z najboljšo standardno kemoterapijo kontrolne skupine (36,3% ali 33 izmed 91 oseb). Blago do zmerno draženje kože pod elektrodami naprave je bilo prisotno pri 16% (18 izmed 116 oseb) zdravljenih z NovoTTF. NovoTTF zdravljene osebe pa so imele nižjo pojavnost običajnih stranskih učinkov značilnih za kemoterapijo: zapletov s prebavo, sprememb v krvni sliki in okužb. Raziskava kvalitete življenja pri bolnikih s ponavljajočim se GBM, ki so uporabljali NovoTTF in tistih, ki so prejemali najboljšo standardno kemoterapijo, je govorila v prid uporabe NovoTTF-100A10 11.
Dodatna zanimiva ugotovitev je tudi, da se je v raziskavi na zdravljenje z NovoTTF odzvalo 14% bolnikov v primerjavi z 10% odzivom bolnikov na najboljšo standardno kemoterapijo. Zakaj le nekateri bolniki odgovorijo na zdravljenje in drugi ne, še ni znano. Rezultati tako kažejo velik potencial naprave kot nove možnosti za zdravljenje raka in obetajo številne nove raziskave12. Raziskovalci upajo, da bo terapija z električnimi polji prinesla korist tudi bolnikom z drugimi vrstami raka, kot je rak dojke in drobnocelični rak pljuč6.
Lindsay K.W, Bone I., Neurology and Neurosurgery illustrated, Elsevier limited, 4th ed., 2004 ↩
Greenberg M.S., Handbook of Neurosurgery, Thieme, 6th ed., 2006 ↩
Register raka Slovenije uporablja klasifikacijo ICDO-3. Z oznako 9440 klasificira skupino tumorjev: glioblastoma multiforme, spongioblastoma multiforme in glioblastoma NOS. ↩
Register raka Republike Slovenije, IVZ, 2007 ↩
http://brain.mgh.harvard.edu/ChemoGuide.htm (27.5.2011) ↩
http://news.sciencemag.org/sciencenow/2007/05/30-03.html 28.5.2011 ↩
Najboljšo standardno kemoterapijo predstavljajo temozolomid, nitrosoureae, procarbazin, PCV (procarbazin, lomustin in vinkristin), ter na platini-temelječa zdravila (ang. platinum-based regimens). Nedavno so bili seznamu dodani še bevacizumab, irinotecan in etoposid (Glej vir pod opombo 2). ↩
Popoln radiološki odziv pomeni, da tumor z radiološko slikovno diagnostiko (CT/MRI) ni več zaznaven. ↩
NovoTTF-100A for Treatment of Brain Tumors Wins FDA Clearance, MedGadget, 15.4.2011 ↩
http://www.fda.gov/MedicalDevices/ProductsandMedicalProcedures/DeviceApprovalsandClearances/Recently-ApprovedDevices/ucm254480.html (28.5.2011) ↩
Kelly J.C., FDA Panel Narrowly Backs NovoTTF Brain Tumor Device, Medscape Medical News, 18.3.2011 ↩
Stromp W., NovoTTF as Effective as Chemotherapy for Recurrent Glioblastoma, MedGadget, (8.6.2010) ↩
Nadja Jarc, dr. med.
SiNAPSA