Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Naravno okolje kot vir zdravja in blagostanja
članki
eSinapsa, 2011-1
Zvezdan Pirtošek
Eksoskeleti – inteligentne bionske naprave
Marko Munih
O aktualnih dilemah draženja globokih možganskih struktur pri obsesivno - kompulzivni motnji
Nadja Jarc
Sledite svojo srečo ... z iPhone
Urban Kordeš
eSinapsa, 2011-2
Renata Salecl
Gašper Tkačik
Astrociti – spregledane zvezde nevrobiologije
Marko Kreft, Robert Zorec
Sašo Dolenc
Meditacija - malo truda, veliko koristi
Luka Dimic
eSinapsa, 2011-3
Mara Bresjanac
Martina Starc
Rok Berlot
Varnost uporabe generičnih protiepileptičnih zdravil
Mojca Kržan, Matevž Kržan
Možgani, računalniki - nekaj vmes
Miha Pelko
eSinapsa, 2012-4
Ali so moški in ženski možgani različni?
Gregor Majdič
O kognitivnih motnjah pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo
Dejan Georgiev
Akutno možgansko kap lahko uspešno zdravimo
Nina Vujasinovič, Bojana Žvan
Vloga nevropsihološke diagnostike pri odkrivanju zgodnjih znakov alzheimerjeve bolezni
Simon Brezovar
eSinapsa, 2013-5
Srečanje dveh velikanov: možganov in imunskega sistema
Matej Markota
Novo odkritje na področju sporadičnih prionskih bolezni
Jana Jerše, Nadja Jarc
Učinek placeba brez lažnih zdravil in zavajanja
Mara Bresjanac
Subarahnoidna krvavitev zaradi tromboze venskih sinusov
Mateja Repar, Anita Resman Gašperčič
eSinapsa, 2013-6
Odstranjevanje možganskih tumorjev pri budnem bolniku
Andrej Vranič, Jasmina Markovič, Blaž Koritnik
Zmedena bolnica, ki nič ne vidi ali PRES
Manja Hribar, Vid Zgonc
Manja Hribar
Netravmatska lokalizirana konveksitetna subarahnoidna krvavitev
Mateja Repar, Fajko F. Bajrović
Sistemska skleroza in ishemična možganska kap - vzročna povezanost ali le koincidenca?
Mateja Repar, Janja Pretnar Oblak
Klemen Grabljevec
Z omejevanjem spodbujajoča terapija pri bolnikih po nezgodni možganski poškodbi
Dejana Zajc, Klemen Grabljevec
eSinapsa, 2014-7
Možgani v mreži navezanosti, ki nas zaznamuje
Barbara Horvat
Vpliv senzoričnega dotoka na uglasitev možganskih povezav
Peter Gradišnik
Človeški konektom ali kakšne so zveze v naših možganih
Blaž Koritnik
Niko Lah
Torkove delavnice za osnovnošolce
Mateja Drolec Novak, Vid V. Vodušek
Da ne pozabim! Tehnike za pomladitev spomina
Klara Tostovršnik, Hana Hawlina
Površina socialne nevroznanosti
Manuel Kuran
Clarity - bistri možgani Karla Deisserotha
Gregor Belušič
Barbara Gnidovec Stražišar
Bojana Žvan
Nevroplastičnost po možganski kapi
Marjan Zaletel
Klinično psihološka obravnava pacientov po možganski kapi in podpora pri vračanju na delovno mesto
Barbara Starovasnik Žagavec
Možgani: organ, s katerim ljubimo
Andraž Matkovič
Marija Šoštarič Podlesnik
Gibalno-kognitivna vadba: praktična delavnica
Mitja Gerževič, Marina Dobnik
Anton Grad
Nevrologija, imunologija, psihiatrija …
Bojan Rojc
Andraž Stožer, Janez Bregant
Dominika Novak Pihler
Možganska kap – »kako ostati v omrežju?«
Nina Ozimic
Klara Tostovršnik
eSinapsa, 2014-8
Znotrajžilno zdravljenje možganskih anevrizem
Tamara Gorjanc, Dimitrij Lovrič
Obravnava hladnih možganskih anevrizem
Bojana Žvan, Janja Pretnar Oblak
Ali deklice z Rettovim sindromom govorijo z očmi?
Anka Slana, Urška Slana
Progresivna multifokalna encefalopatija
Urša Zabret, Katarina Šurlan Popovič
Ne ubijaj – poskusi na živalih
Martina Perše
Poizkusi na živalih - za in proti
Simon Horvat
eSinapsa, 2015-9
Kako deluje navigacijski sistem v naših možganih
Simon Brezovar
Vsakodnevno delo slepe osebe / s slepo osebo
Denis Kamnar
Uroš Marušič
Manca Tekavčič Pompe
Toni Pustovrh
Marko Hawlina
Od svetlobe do podobe ali kako vidijo svet naši možgani
Simon Brezovar
Janja Hrastovšek
Zala Kurinčič
Pogledi na mejno osebnostno motnjo
Jerica Radež, Peter Kapš
Uvid kot socialno psihološki fenomen
Vid Vodušek
Uvod v vidno-prostorske funkcije s praktičnimi primeri
Ana Bujišić, Sanja Roškar
eSinapsa, 2015-10
Difuzijsko magnetnoresonančno slikanje
Rok Berlot
Katja Pavšič
Radiološko izolirani sindrom - ali ga moramo poznati?
Matej Vouk, Katarina Šurlan Popovič
Kako izgledajo možgani, ki govorijo več jezikov?
Gašper Zupan
Nov pristop v rehabilitaciji - terapija s pomočjo psa
Mateja Drljepan
Pogled v maternico z magnetnoresonančno preiskavo
Taja Jordan, Tina Vipotnik Vesnaver
Saša Zorjan
Saša Zorjan
Nevroestetika: ko nevroznanost obišče galerijo
Anja Voljavec, Hana Hawlina, Nika Vrabič
Ali so psihogeni neepileptični napadi res psihogeni?
Saška Vipotnik, Gal Granda
Kako nam lahko glasna glasba »vzame« sluh in povzroči tinitus
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-11
Mara Bresjanac
Kako ultrazvok odpira pot v možgane
Kaja Kolmančič
Kako je epigenetika spremenila nevroznanost
Metka Ravnik Glavač
Ondinino prekletstvo ali sindrom prirojene centralne hipoventilacije
Katja Pavšič, Barbara Gnidovec Stražišar, Janja Pretnar Oblak, Fajko F. Bajrović
Zika virus in magnetnoresonančna diagnostika nepravilnosti osrednjega živčevja pri plodu
Rok Banko, Tina Vipotnik Vesnaver
Motnje ravnotežja otrok in odraslih
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-12
Vloga magnetnoresonančne spektroskopije pri obravnavi možganskih tumorjev
Gašper Zupan, Katarina Šurlan Popovič
Tiskanje tridimenzionalnih modelov v medicini
Andrej Vovk
Aleš Oblak
Kevin Klarič
Sinestezija: umetnica, ki ne želi odrasti
Tisa Frelih
Računska psihiatrija: od nevroznanosti do klinike
Nastja Tomat
Kognitivni nadzor: od vsakdanjega življenja do bolezni
Vida Ana Politakis
eSinapsa, 2017-13
Internet: nadgradnja ali nadomestek uma?
Matej Perovnik
Vloga črevesnega mikrobioma pri odzivu na stres
Vesna van Midden
Stres pušča posledice tako na človeškem kot živalskem organizmu
Jasmina Kerčmar
Prikaz normalne anatomije in bolezenskih stanj obraznega živca z magnetno resonanco
Rok Banko, Matej Vrabec
Psihedelična izkušnja in njen zdravilni potencial
Anja Cehnar, Jona Basle
Vpliv hiperglikemije na delovanje možganov
Jasna Šuput Omladič, Simona Klemenčič
Nevrofibromatoza: napredujoče obolenje centralnega in perifernega živčevja
Nejc Steiner, Saba Battelino
Fenomen žrtvenega jagnja v dobi interneta
Dolores Trol
Tesnoba staršev in strategije spoprijemanja, ko pri otroku na novo odkrijejo epilepsijo
Daša Kocjančič, Petra Lešnik Musek, Vesna Krkoč, David Gosar
eSinapsa, 2017-14
Zakaj ne zapeljem s ceste, ko kihnem?
Anka Slana Ozimič, Grega Repovš
Nobelova nagrada za odkritje molekularnih mehanizmov nadzora cirkadianih ritmov
Leja Dolenc Grošelj
Možgani pod stresom: od celic do duševnih motenj
Nastja Tomat
Na sledi prvi vzročni terapiji Huntingtonove bolezni
Danaja Metul
Razlike med spoloma pri Parkinsonovi bolezni
Kaja Kolmančič
eSinapsa, 2018-15
Susceptibilno poudarjeno magnetnoresonančno slikanje pri bolniku z ALS
Alja Vičič, Jernej Avsenik, Rok Berlot
Sara Fabjan
Reverzibilni cerebralni vazokonstrikcijski sindrom – pot do diagnoze
Maja Cimperšek, Katarina Šurlan Popovič
Liam Korošec Hudnik
Kognitivno funkcioniranje pri izgorelosti
Marina Horvat
eSinapsa, 2019-16
Maša Čater
Saša Koprivec
Infekcije osrednjega živčnega sistema s flavivirusi
Maja Potokar
Raziskava: Kako depresija vpliva na kognitivne sposobnosti?
Vida Ana Politakis
Razvoj depresije pri otrocih z vidika navezovalnega vedenja
Neža Grgurevič
Sonja Prpar Mihevc
Umetno inteligentna nevroznanost: srečanje nevronskih mrež in možganske fiziologije
Kristijan Armeni
Čebelji strup pri preventivi nevrodegenerativnih bolezni in priložnost za klinično prakso
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2019-17
IgG4+ – skupni imenovalec diagnoz iz preteklosti
Cene Jerele, Katarina Šurlan Popovič
Nov molekulski mehanizem delovanja ketamina v astrocitih
Matjaž Stenovec
Praktični pristop k obravnavi utrujenosti in motenj spanja pri bolnikih z multiplo sklerozo
Nik Krajnc, Leja Dolenc Grošelj
Jure Pešak
eSinapsa, 2020-18
Bolezni spektra anti-MOG pri odraslih
Nik Krajnc
Samomor pod lupo nevroznanosti
Alina Holnthaner
eSinapsa, 2020-19
Ob mednarodnem dnevu znakovnih jezikov
Anka Slana Ozimič
Teorija obetov: kako sprejemamo tvegane odločitve
Nastja Tomat
Sara Fabjan
Matjaž Deželak
Nina Stanojević, Uroš Kovačič
Od človeških nevronov do možganskih organoidov – nova obzorja v nevroznanosti
Vesna M. van Midden
Splošna umetna inteligenca ali statistične jezikovne papige?
Kristijan Armeni
Zunajcelični vezikli kot prenašalci zdravilnih učinkovin preko krvno-možganske prepreke
Saša Koprivec
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2021-20
Migrena: starodavna bolezen, sodobni pristopi k zdravljenju
Eva Koban, Lina Savšek
Zgodnji razvoj socialnega vedenja
Vesna Jug
Nastja Tomat
Mikrosplet: povezovanje preko mikrobioma
Tina Tinkara Peternelj
Stimulacija možganov kot način zdravljenja depresije
Saša Kocijančič Azzaoui
eSinapsa, 2021-21
eSinapsa, 2022-22
Sodobni vidiki motenj hranjenja
Karin Sernec
Ples in gibalni dialog z malčki
Neva Kralj
Atul Gawande
Jezikovna funkcija pri Alzheimerjevi bolezni
Gašper Tonin
Dostava terapevtikov preko krvno-možganske pregrade
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2022-23
Akutni ishemični infarkt hrbtenjače pri zdravih otrocih – kaj lahko pove radiolog?
Katarina Šurlan Popovič, Barbara Šijaković
eSinapsa, 2023-24
Možganska omrežja pri nevrodegenerativnih boleznih
Tomaž Rus, Matej Perovnik
Morske živali kot navdih za nevroznanstvenike: morski konjiček, morski zajček in klobučnjak
Tina Bregant
Metoda Feldenkrais: gibanje in nevroplastičnost
Mateja Pate
Etično naravnana animalna nevroznanost
Maša Čater
Helena Motaln, Boris Rogelj
eSinapsa, 2023-25
Urban Košak, Damijan Knez, Anže Meden, Simon Žakelj, Jurij Trontelj, Jure Stojan, Maja Zakošek Pipan, Kinga Sałat idr.
eSinapsa, 2024-26
Naravno okolje kot vir zdravja in blagostanja
Karin Križman, Grega Repovš, Gaja Zager Kocjan, Gregor Geršak
Katja Peganc Nunčič, Damjan Osredkar
Tanja Goltnik
Ali je zgodnje vstajanje dedno?
Cene Skubic, Laura Plavc, Damjana Rozman, Leja Dolenc Grošelj
Si se že kdaj zatekel/-la v gozd s polno glavo skrbi, vrvež pa se je ob opazovanju dreves, žvrgolenju ptic in sončnih žarkih, ki med krošnjami pronicajo do tal, brez večjega napora umiril? Na Japonskem so že desetletja nazaj ugotovili, da narava blagodejno vpliva na zdravje, zaradi česar so v namen gozdne terapije oblikovali gozdne poti, na katere se podaja vse več ljudi. Raziskovanje na tem področju se je od takrat le še razmahnilo. Takšno študijo pričenjamo izvajati tudi v Sloveniji.
Čeprav je naravno okolje prostor, ki je človeku vedno omogočalo preživetje in razvoj, se v zadnjih stoletjih od njega vse bolj oddaljujemo. Poleg vpliva na fizično zdravje (npr. večja onesnaženost, slabše bivanjske razmere, manj gibanja itd.) urbanizacija vodi tudi v slabše duševno zdravje 1. Obiskovanje naravnih okolij in izvajanje aktivnosti v naravi je postalo vse manj pogosto in ljudje se vse bolj odmikamo od narave 2, čeprav številne raziskave kažejo na njen pozitivni vpliv na psihično in fizično blagostanje.
Ideja, da je naravno okolje vir zdravja in zdravega načina življenja, ima dolgo zgodovino. Hipotezo biofilije je predstavil biolog E. O. Wilson 3 in jo opisal kot potrebo osredotočanja na žive organizme ter povezanost z naravnim okoljem, ki je skozi zgodovino oblikovalo delovanje človeške vrste. Rachel in Stephen Kaplan sta opazila, da je psihična stiska pogosto povezana z umsko utrujenostjo, ki sta jo pripisala obremenjenosti zaradi nenehnega zavednega usmerjanja pozornosti. Teorija obnovitve pozornosti 4 predpostavlja, da so naravna okolja edinstvena za obnovitev umske utrujenosti in pozornosti. Ulrichova teorija zmanjševanja stresa 5 pa se osredotoča na čustvene, fiziološke in z zdravjem povezane vidike posameznika. Naravna okolja, v primerjavi z grajenimi ali urbanimi, sprožajo prijetna čustva in naklonjenost. Ulrich predpostavlja, da so učinki naravnega okolja najočitnejši, ko posameznik doživlja stres ali tesnobo, pri čemer naravna okolja pripomorejo k doživljanju prijetnejših čustvenih odzivov in posledično vodijo k večji obnovitvi psiholoških virov.
V zadnjih desetletjih se vse več raziskovalcev posveča raziskovanju vpliva narave na zdravje in subjektivno blagostanje. Raziskovalci na Japonskem 6 so zasnovali projekt gozdne terapije (imenovane tudi shinrin yoku), ki je prva bolj celostno in množično pristopala k zdravljenju s pomočjo narave. Gozdna terapija je terapevtska tehnika, pri kateri se ‘potopimo’ v naravno okolje in sprejemamo njegove dejavnike skozi vsa čutila. Je ena najdostopnejših oblik zdravljenja z naravo, ki ima pozitiven vpliv na naše blagostanje, pripomore k zmanjšanju stresa ter boljšemu duševnemu in telesnemu zdravju 7. Številni raziskovalci 89 ugotavljajo, da po izpostavljenosti naravi doživljamo nižjo čustveno napetost, manj depresivnega razpoloženja, utrujenosti, splošne nižje ravni tesnobnosti in stresa. Hassan idr. 10 ugotavljajo, da se v naravnih okoljih poveča alfa in beta možgansko delovanje. Morita idr. 11 so ugotovili, da je spanje globlje in kakovostnejše v noči po izvedbi gozdne terapije. Song idr. 12 so ugotovili, da gozdna terapija vpliva na zmanjšanje ravni kortizola v slini, srčnega utripa, sistoličnega in diastoličnega krvnega tlaka, kar spodbuja parasimpatični ter zavira simpatični živčni sistem. Song idr. 12 ter Li 13 pa so ugotovili, da naravno okolje pozitivno vpliva na izboljšanje delovanja imunskega sistema.
Kljub številnim raziskavam pa nekatera vprašanja, ki bi bolje orisala vpliv narave na zdravje, ostajajo odprta. Raziskovalci se sprašujejo, kateri dejavniki okolja imajo najblagodejnejše učinke 1014; kakšna je minimalna in optimalna količina časa, ki ga preživimo v naravnem okolju 9; kakšni so dolgoročni učinki gozdne terapije 15; katere individualne lastnosti vplivajo na učinek naravnih okolij na posameznika; kako naravno okolje vpliva na nas v celotnem življenjskem obdobju 16 itd. Spodbujajo, da prihodnje raziskave stremijo k oblikovanju natančnejših vodil za izvajanje gozdne terapije, saj ni vedno uporabljena na enak način in ne vključuje vedno prakse čuječnosti 91417. Poudarjajo pomembnost raziskovanja povezanosti z naravo in drugih lastnosti udeležencev, kot so pogostost preživljanja časa v naravi, način preživljanja časa v naravi, odnos do narave ter determinante duševnega zdravja, da lahko raziskovalci bolje razumejo obravnavano populacijo 1718.
Raziskovalci Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani in sodelavci s Fakultete za elektrotehniko želimo pridobiti dodatna spoznanja, ki bi omogočala boljše razumevanje vpliva okolja na naše zdravje in počutje ter načrtovanje usmerjenih intervencij, ki uporabljajo naravo za sproščanje in zmanjševanje posledic stresa. Prispevati želimo k razumevanju učinkov naravnih okolij na blagostanje in zdravje posameznika, osvetliti smiselne načine izvajanja intervencij v naravi ter omogočiti boljši vpogled v nekatere osebnostne lastnosti, ki pomembno vplivajo na posameznikovo doživljanje naravnih okolij. Če bi želeli prispevati k razumevanju vpliva narave na psihično blagostanje, vas vljudno vabimo k sodelovanju! K študji lahko pristopite na naslovu https://core.mblab.si/narava/ .
Kohlhase JE. The new urban world 2050: perspectives, prospects and problems. Regional Science Policy & Practice. 2013;5(2):153–165. ↩
Pergams OR, Zaradic PA. Evidence for a fundamental and pervasive shift away from nature-based recreation. Proceedings of the National Academy of Sciences. 2008;105(7):2295–2300. ↩
Kellert SR, Wilson EO. The biophilia hypothesis. Island Press; 1993. ↩
Kaplan S. The restorative benefits of nature: Toward an integrative framework. Journal of environmental psychology. 1995;15(3):169–182. ↩
Ulrich RS. Aesthetic and affective response to natural environment. V: Altman I, Wohlwill JF, ur. Behavior and the natural environment. Boston, MA: Springer US; 1983:85–125. ↩
Tsunetsugu Y, Park BJ, Miyazaki Y. Trends in research related to “Shinrin-yoku”(taking in the forest atmosphere or forest bathing) in Japan. Environmental health and preventive medicine. 2010;15(1):27–37. ↩
Lee J, Li Q, Tyrväinen L, Tsunetsugu Y, Park BJ, Kagawa T, Miyazaki Y. Nature therapy and preventive medicine. Public Health-Social and Behavioral Health. 2012;16:325–350. ↩
Coventry PA, Brown JE, Pervin J, Brabyn S, Pateman R, Breedvelt J, … White PL. Nature-based outdoor activities for mental and physical health: Systematic review and meta-analysis. SSM-population health. 2021;16:1009–1034. ↩
Farrow MR, Washburn K. A review of field experiments on the effect of forest bathing on anxiety and heart rate variability. Global advances in health and medicine. 2019;8:1–7. ↩
Hassan A, Tao J, Li G, Jiang M, Aii L, Zhihui J, … Qibing C. Effects of walking in bamboo forest and city environments on brainwave activity in young adults. Evidence-based complementary and alternative medicine. 2018:1–9. ↩
Morita E, Imai M, Okawa M, Miyaura T, Miyazaki S. A before and after comparison of the effects of forest walking on the sleep of a community-based sample of people with sleep complaints. BioPsychoSocial medicine. 2011;5:1–7. ↩
Song C, Ikei H, Miyazaki Y. Physiological effects of nature therapy: A review of the research in Japan. International journal of environmental research and public health. 2016;13(8):781–798. ↩
Li Q. Effect of forest bathing trips on human immune function. Environmental health and preventive medicine. 2010;15:9–17. ↩
Siah CJR, Goh YS, Lee J, Poon SN, Ow Yong JQY, Tam, WSW. The effects of forest bathing on psychological well‐being: A systematic review and meta‐analysis. International journal of mental health nursing. 2023;32(4):1038–1054. ↩
Lee I, Choi H, Bang KS, Kim S, Song M, Lee B. Effects of forest therapy on depressive symptoms among adults: A systematic review. International journal of environmental research and public health. 2017;14(3):321–339. ↩
Hossain MM, Sultana A, Ma P, Fan Q, Sharma R, Purohit N, Sharmin DF. Effects of natural environment on mental health: an umbrella review of systematic reviews and meta-analyses. Department of Health Promotion and Community Health Sciences, Texas A&M School of Public Health; 2020. ↩
Kotera Y, Richardson M, Sheffield D. Effects of shinrin-yoku (forest bathing) and nature therapy on mental health: A systematic review and meta-analysis. International journal of mental health and addiction. 2022;20(1):337–361. ↩
Clark H, Vanclay J, Brymer E. Forest features and mental health and wellbeing: A scoping review. Journal of environmental psychology. 2023:1020–1040. ↩
mag. študentka Karin Križman, Filozofska fakulteta
prof. dr. Grega Repovš, Filozofska fakulteta
izr. prof. dr. Gaja Zager Kocjan, Filozofska fakulteta
prof. dr. Gregor Geršak, Fakulteta za elektrotehniko
Sprejeto: 23.05.2024
Objavljeno: 09.06.2024