Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Zgodnji razvoj socialnega vedenja
članki
eSinapsa, 2011-1
Zvezdan Pirtošek
Eksoskeleti – inteligentne bionske naprave
Marko Munih
O aktualnih dilemah draženja globokih možganskih struktur pri obsesivno - kompulzivni motnji
Nadja Jarc
Sledite svojo srečo ... z iPhone
Urban Kordeš
eSinapsa, 2011-2
Renata Salecl
Gašper Tkačik
Astrociti – spregledane zvezde nevrobiologije
Marko Kreft, Robert Zorec
Sašo Dolenc
Meditacija - malo truda, veliko koristi
Luka Dimic
eSinapsa, 2011-3
Mara Bresjanac
Martina Starc
Rok Berlot
Varnost uporabe generičnih protiepileptičnih zdravil
Mojca Kržan, Matevž Kržan
Možgani, računalniki - nekaj vmes
Miha Pelko
eSinapsa, 2012-4
Ali so moški in ženski možgani različni?
Gregor Majdič
O kognitivnih motnjah pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo
Dejan Georgiev
Akutno možgansko kap lahko uspešno zdravimo
Nina Vujasinovič, Bojana Žvan
Vloga nevropsihološke diagnostike pri odkrivanju zgodnjih znakov alzheimerjeve bolezni
Simon Brezovar
eSinapsa, 2013-5
Srečanje dveh velikanov: možganov in imunskega sistema
Matej Markota
Novo odkritje na področju sporadičnih prionskih bolezni
Jana Jerše, Nadja Jarc
Učinek placeba brez lažnih zdravil in zavajanja
Mara Bresjanac
Subarahnoidna krvavitev zaradi tromboze venskih sinusov
Mateja Repar, Anita Resman Gašperčič
eSinapsa, 2013-6
Odstranjevanje možganskih tumorjev pri budnem bolniku
Andrej Vranič, Jasmina Markovič, Blaž Koritnik
Zmedena bolnica, ki nič ne vidi ali PRES
Manja Hribar, Vid Zgonc
Manja Hribar
Netravmatska lokalizirana konveksitetna subarahnoidna krvavitev
Mateja Repar, Fajko F. Bajrović
Sistemska skleroza in ishemična možganska kap - vzročna povezanost ali le koincidenca?
Mateja Repar, Janja Pretnar Oblak
Klemen Grabljevec
Z omejevanjem spodbujajoča terapija pri bolnikih po nezgodni možganski poškodbi
Dejana Zajc, Klemen Grabljevec
eSinapsa, 2014-7
Možgani v mreži navezanosti, ki nas zaznamuje
Barbara Horvat
Vpliv senzoričnega dotoka na uglasitev možganskih povezav
Peter Gradišnik
Človeški konektom ali kakšne so zveze v naših možganih
Blaž Koritnik
Niko Lah
Torkove delavnice za osnovnošolce
Mateja Drolec Novak, Vid V. Vodušek
Da ne pozabim! Tehnike za pomladitev spomina
Klara Tostovršnik, Hana Hawlina
Površina socialne nevroznanosti
Manuel Kuran
Clarity - bistri možgani Karla Deisserotha
Gregor Belušič
Barbara Gnidovec Stražišar
Bojana Žvan
Nevroplastičnost po možganski kapi
Marjan Zaletel
Klinično psihološka obravnava pacientov po možganski kapi in podpora pri vračanju na delovno mesto
Barbara Starovasnik Žagavec
Možgani: organ, s katerim ljubimo
Andraž Matkovič
Marija Šoštarič Podlesnik
Gibalno-kognitivna vadba: praktična delavnica
Mitja Gerževič, Marina Dobnik
Anton Grad
Nevrologija, imunologija, psihiatrija …
Bojan Rojc
Andraž Stožer, Janez Bregant
Dominika Novak Pihler
Možganska kap – »kako ostati v omrežju?«
Nina Ozimic
Klara Tostovršnik
eSinapsa, 2014-8
Znotrajžilno zdravljenje možganskih anevrizem
Tamara Gorjanc, Dimitrij Lovrič
Obravnava hladnih možganskih anevrizem
Bojana Žvan, Janja Pretnar Oblak
Ali deklice z Rettovim sindromom govorijo z očmi?
Anka Slana, Urška Slana
Progresivna multifokalna encefalopatija
Urša Zabret, Katarina Šurlan Popovič
Ne ubijaj – poskusi na živalih
Martina Perše
Poizkusi na živalih - za in proti
Simon Horvat
eSinapsa, 2015-9
Kako deluje navigacijski sistem v naših možganih
Simon Brezovar
Vsakodnevno delo slepe osebe / s slepo osebo
Denis Kamnar
Uroš Marušič
Manca Tekavčič Pompe
Toni Pustovrh
Marko Hawlina
Od svetlobe do podobe ali kako vidijo svet naši možgani
Simon Brezovar
Janja Hrastovšek
Zala Kurinčič
Pogledi na mejno osebnostno motnjo
Jerica Radež, Peter Kapš
Uvid kot socialno psihološki fenomen
Vid Vodušek
Uvod v vidno-prostorske funkcije s praktičnimi primeri
Ana Bujišić, Sanja Roškar
eSinapsa, 2015-10
Difuzijsko magnetnoresonančno slikanje
Rok Berlot
Katja Pavšič
Radiološko izolirani sindrom - ali ga moramo poznati?
Matej Vouk, Katarina Šurlan Popovič
Kako izgledajo možgani, ki govorijo več jezikov?
Gašper Zupan
Nov pristop v rehabilitaciji - terapija s pomočjo psa
Mateja Drljepan
Pogled v maternico z magnetnoresonančno preiskavo
Taja Jordan, Tina Vipotnik Vesnaver
Saša Zorjan
Saša Zorjan
Nevroestetika: ko nevroznanost obišče galerijo
Anja Voljavec, Hana Hawlina, Nika Vrabič
Ali so psihogeni neepileptični napadi res psihogeni?
Saška Vipotnik, Gal Granda
Kako nam lahko glasna glasba »vzame« sluh in povzroči tinitus
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-11
Mara Bresjanac
Kako ultrazvok odpira pot v možgane
Kaja Kolmančič
Kako je epigenetika spremenila nevroznanost
Metka Ravnik Glavač
Ondinino prekletstvo ali sindrom prirojene centralne hipoventilacije
Katja Pavšič, Barbara Gnidovec Stražišar, Janja Pretnar Oblak, Fajko F. Bajrović
Zika virus in magnetnoresonančna diagnostika nepravilnosti osrednjega živčevja pri plodu
Rok Banko, Tina Vipotnik Vesnaver
Motnje ravnotežja otrok in odraslih
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-12
Vloga magnetnoresonančne spektroskopije pri obravnavi možganskih tumorjev
Gašper Zupan, Katarina Šurlan Popovič
Tiskanje tridimenzionalnih modelov v medicini
Andrej Vovk
Aleš Oblak
Kevin Klarič
Sinestezija: umetnica, ki ne želi odrasti
Tisa Frelih
Računska psihiatrija: od nevroznanosti do klinike
Nastja Tomat
Kognitivni nadzor: od vsakdanjega življenja do bolezni
Vida Ana Politakis
eSinapsa, 2017-13
Internet: nadgradnja ali nadomestek uma?
Matej Perovnik
Vloga črevesnega mikrobioma pri odzivu na stres
Vesna van Midden
Stres pušča posledice tako na človeškem kot živalskem organizmu
Jasmina Kerčmar
Prikaz normalne anatomije in bolezenskih stanj obraznega živca z magnetno resonanco
Rok Banko, Matej Vrabec
Psihedelična izkušnja in njen zdravilni potencial
Anja Cehnar, Jona Basle
Vpliv hiperglikemije na delovanje možganov
Jasna Šuput Omladič, Simona Klemenčič
Nevrofibromatoza: napredujoče obolenje centralnega in perifernega živčevja
Nejc Steiner, Saba Battelino
Fenomen žrtvenega jagnja v dobi interneta
Dolores Trol
Tesnoba staršev in strategije spoprijemanja, ko pri otroku na novo odkrijejo epilepsijo
Daša Kocjančič, Petra Lešnik Musek, Vesna Krkoč, David Gosar
eSinapsa, 2017-14
Zakaj ne zapeljem s ceste, ko kihnem?
Anka Slana Ozimič, Grega Repovš
Nobelova nagrada za odkritje molekularnih mehanizmov nadzora cirkadianih ritmov
Leja Dolenc Grošelj
Možgani pod stresom: od celic do duševnih motenj
Nastja Tomat
Na sledi prvi vzročni terapiji Huntingtonove bolezni
Danaja Metul
Razlike med spoloma pri Parkinsonovi bolezni
Kaja Kolmančič
eSinapsa, 2018-15
Susceptibilno poudarjeno magnetnoresonančno slikanje pri bolniku z ALS
Alja Vičič, Jernej Avsenik, Rok Berlot
Sara Fabjan
Reverzibilni cerebralni vazokonstrikcijski sindrom – pot do diagnoze
Maja Cimperšek, Katarina Šurlan Popovič
Liam Korošec Hudnik
Kognitivno funkcioniranje pri izgorelosti
Marina Horvat
eSinapsa, 2019-16
Maša Čater
Saša Koprivec
Infekcije osrednjega živčnega sistema s flavivirusi
Maja Potokar
Raziskava: Kako depresija vpliva na kognitivne sposobnosti?
Vida Ana Politakis
Razvoj depresije pri otrocih z vidika navezovalnega vedenja
Neža Grgurevič
Sonja Prpar Mihevc
Umetno inteligentna nevroznanost: srečanje nevronskih mrež in možganske fiziologije
Kristijan Armeni
Čebelji strup pri preventivi nevrodegenerativnih bolezni in priložnost za klinično prakso
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2019-17
IgG4+ – skupni imenovalec diagnoz iz preteklosti
Cene Jerele, Katarina Šurlan Popovič
Nov molekulski mehanizem delovanja ketamina v astrocitih
Matjaž Stenovec
Praktični pristop k obravnavi utrujenosti in motenj spanja pri bolnikih z multiplo sklerozo
Nik Krajnc, Leja Dolenc Grošelj
Jure Pešak
eSinapsa, 2020-18
Bolezni spektra anti-MOG pri odraslih
Nik Krajnc
Samomor pod lupo nevroznanosti
Alina Holnthaner
eSinapsa, 2020-19
Ob mednarodnem dnevu znakovnih jezikov
Anka Slana Ozimič
Teorija obetov: kako sprejemamo tvegane odločitve
Nastja Tomat
Sara Fabjan
Matjaž Deželak
Nina Stanojević, Uroš Kovačič
Od človeških nevronov do možganskih organoidov – nova obzorja v nevroznanosti
Vesna M. van Midden
Splošna umetna inteligenca ali statistične jezikovne papige?
Kristijan Armeni
Zunajcelični vezikli kot prenašalci zdravilnih učinkovin preko krvno-možganske prepreke
Saša Koprivec
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2021-20
Migrena: starodavna bolezen, sodobni pristopi k zdravljenju
Eva Koban, Lina Savšek
Zgodnji razvoj socialnega vedenja
Vesna Jug
Nastja Tomat
Mikrosplet: povezovanje preko mikrobioma
Tina Tinkara Peternelj
Stimulacija možganov kot način zdravljenja depresije
Saša Kocijančič Azzaoui
eSinapsa, 2021-21
eSinapsa, 2022-22
Sodobni vidiki motenj hranjenja
Karin Sernec
Ples in gibalni dialog z malčki
Neva Kralj
Atul Gawande
Jezikovna funkcija pri Alzheimerjevi bolezni
Gašper Tonin
Dostava terapevtikov preko krvno-možganske pregrade
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2022-23
Akutni ishemični infarkt hrbtenjače pri zdravih otrocih – kaj lahko pove radiolog?
Katarina Šurlan Popovič, Barbara Šijaković
eSinapsa, 2023-24
Možganska omrežja pri nevrodegenerativnih boleznih
Tomaž Rus, Matej Perovnik
Morske živali kot navdih za nevroznanstvenike: morski konjiček, morski zajček in klobučnjak
Tina Bregant
Metoda Feldenkrais: gibanje in nevroplastičnost
Mateja Pate
Etično naravnana animalna nevroznanost
Maša Čater
Helena Motaln, Boris Rogelj
eSinapsa, 2023-25
Urban Košak, Damijan Knez, Anže Meden, Simon Žakelj, Jurij Trontelj, Jure Stojan, Maja Zakošek Pipan, Kinga Sałat idr.
eSinapsa, 2024-26
Naravno okolje kot vir zdravja in blagostanja
Karin Križman, Grega Repovš, Gaja Zager Kocjan, Gregor Geršak
Katja Peganc Nunčič, Damjan Osredkar
Tanja Goltnik
Ali je zgodnje vstajanje dedno?
Cene Skubic, Laura Plavc, Damjana Rozman, Leja Dolenc Grošelj
Ljudje smo socialna bitja in to velja tudi za dojenčke – že takoj od rojstva dalje. V preteklosti so teoretiki pogosto predpostavljali, da je dojenček asocialen in popolnoma odvisen od drugih, kar pa so sodobne raziskave ovrgle. Socialno vedênje dojenčka se vidi na različne načine: dojenčki raje gledajo človekov obraz in poslušajo človeški glas kot druge dražljaje, jasno razlikujejo med seboj in drugimi osebami ter med različnimi ljudmi, zelo radi pa tudi posnemajo obrazne izraze, ki jih vidijo pri osebah, s katerimi so v interakciji 3.
Prav posnemanje predstavlja prvo sredstvo, preko katerega dojenček začenja raziskovati socialni svet in vzpostavljati odnose z ljudmi. Začne se že zelo hitro po rojstvu; novorojenčki so tako zmožni npr. posnemati odpiranje ust, iztegovanje jezika in osnovne čustvene izraze na obrazu človeka, s katerim so v interakciji 1. Poudariti je potrebno, da obstajajo tudi individualne razlike med dojenčki – nekateri posnemajo več, nekateri pa manj, nič od tega pa ne predstavlja odklona ali zaostanka v razvoju. Približno v drugem mesecu življenja pa so dojenčki sposobni tudi t. i. odloženega posnemanja – ko vidijo nek zanimiv obrazni izraz, lahko mine tudi 24 ur do takrat, ko ga ponovijo 3.
Okrog šestega tedna starosti se pri dojenčku pojavi tudi prvi spontani socialni nasmeh, ko se z obraznim izrazom odzove na bližnjo osebo in na zanimive dogodke. Z razvojem postaja dojenček v komunikaciji z drugimi osebami čedalje bolj dejaven. V drugem mesecu življenja vzpostavlja stik iz oči v oči s partnerjem v komunikaciji in svoje odzive na partnerja izmenjuje ritmično oz. zaporedno. Takšno komunikacijo je zelo zanimivo opazovati – najprej vidimo, kako odrasla oseba govori dojenčku, ta jo pozorno posluša, nato pa sledi dojenčkov »odgovor« v obliki nasmeha, oglašanja in aktivnega premikanja telesa 1. Če partner v komunikaciji odide, ga dojenček kliče in ga išče z očmi v prostoru. Nekoliko kasneje, okrog 5. do 6. meseca starosti, se pri dojenčku pojavi prva, osnovna oblika razumevanja samega sebe. Takrat si zna dojenček že postaviti prve cilje (npr. želi doseči svojo najljubšo igračko) in svoje vedênje usmeriti k doseganju tega cilja. Pri tem se dojenček že spomni, katero njegovo preteklo vedênje je bilo uspešno za doseganje cilja, in zna to vedênje ponoviti 1. V tem obdobju postanejo za dojenčka zanimivi tudi njegovi vrstniki; opazuje jih, se jih dotika, še vedno pa se raje igra z igračami kot z drugimi otroki. Približno dva meseca kasneje pa že lahko vidimo, da se dojenčki igrajo skupaj in pri tem uporabljajo različne predmete. Zelo zanimiva jim je igrica »dam – daš«, v kateri si izmenjaje podajajo igrače 1.
V socialnem razvoju dojenčka in otroka igra pomembno vlogo tudi njegova navezanost na bližnje osebe, navadno starše. Navezanost razumemo kot močno naklonjen odnos med dvema osebama in gre skozi več faz razvoja, od prvih odzivov dojenčka na starše do v popolnosti oblikovanega odnosa 1. Glede na to, kakšne so običajne interakcije med dojenčkom in staršem, ločimo med različnimi vzorci navezanosti. Za otrokov razvoj je najbolj optimalna t. i. varna navezanost. Razvijejo jo otroci staršev, ki so ustrezno občutljivi na potrebe svojega otroka in imajo z njim veliko fizičnih kontaktov. Otroci s takšnim vzorcem navezanosti so v večji meri pozitivno razpoloženi, radovedni in raziskujejo svoje okolje, ob ločitvi od starša pokažejo svoje nelagodje z jokom, vendar jih lahko starši hitro potolažijo, ko se vrnejo 1. Poleg varne navezanosti poznamo še tri tipe negotove navezanosti, za katere pa je skupna značilnost ta, da so starši z otrokom vzpostavljali manj ljubeče odnose, kar lahko vpliva na to, da imajo otroci kasneje v življenju težave pri navezovanju socialnih stikov.
V obdobju med 3. in 6. letom starosti je na področju socialnega razvoja pomemben tudi razvoj socialno prilagojenega vedênja. Socialno prilagojeno je tisto vedênje, ki je sprejemljivo in zaželeno v interakcijah z drugimi ljudmi – odraslimi, sorojenci, vrstniki idr. 3. V socialnem okolju se bolj prilagojeno vedejo tisti otroci, ki imajo boljšo socialno kompetentnost, kar pomeni, da znajo vzpostavljati in ohranjati boljše odnose z drugimi ljudmi v različnih situacijah. Socialna kompetentnost narašča s starostjo otrok vse do približno osmega leta starosti. Tako je pri starejših otrocih opazno, da se manj pogosto vedejo težavno in da so zmožni boljšega socialnega prilagajanja 2, pri čemer pa obstajajo med otroki precejšnje individualne razlike. Pomembno je, da imajo otroci dovolj priložnosti za urjenje svojih socialnih spretnosti v različnih interakcijah, tako z odraslimi kot tudi z različno starimi otroki, da se vključujejo v vrstniške skupine in na ta način krepijo svoje socialne spretnosti.
Zupančič M, Kavčič T. Zgodnji razvoj socialnega vedenja. V: Marjanovič Umek L, Zupančič M, ur. Razvojna psihologija: izbrane teme. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; 2019: 78–107. ↩
Zupančič M. Socialni razvoj dojenčka in malčka. V: Marjanovič Umek L, Zupančič M, ur. Razvojna psihologija: 1. zvezek. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; 2020: 287-312. ↩
Zupančič M, Kavčič T. Otroci od vrtca do šole: razvoj osebnosti in socialnega vedenja ter učna uspešnost prvošolcev. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; 2007. ↩
Dr. Vesna Jug
Oddelek za psihologijo
Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
Univerza na Primorskem