Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Zakaj ne zapeljem s ceste, ko kihnem?
Preučevanje zmogljivosti vidnega delovnega spomina
članki
eSinapsa, 2011-1
Zvezdan Pirtošek
Eksoskeleti – inteligentne bionske naprave
Marko Munih
O aktualnih dilemah draženja globokih možganskih struktur pri obsesivno - kompulzivni motnji
Nadja Jarc
Sledite svojo srečo ... z iPhone
Urban Kordeš
eSinapsa, 2011-2
Renata Salecl
Gašper Tkačik
Astrociti – spregledane zvezde nevrobiologije
Marko Kreft, Robert Zorec
Sašo Dolenc
Meditacija - malo truda, veliko koristi
Luka Dimic
eSinapsa, 2011-3
Mara Bresjanac
Martina Starc
Rok Berlot
Varnost uporabe generičnih protiepileptičnih zdravil
Mojca Kržan, Matevž Kržan
Možgani, računalniki - nekaj vmes
Miha Pelko
eSinapsa, 2012-4
Ali so moški in ženski možgani različni?
Gregor Majdič
O kognitivnih motnjah pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo
Dejan Georgiev
Akutno možgansko kap lahko uspešno zdravimo
Nina Vujasinovič, Bojana Žvan
Vloga nevropsihološke diagnostike pri odkrivanju zgodnjih znakov alzheimerjeve bolezni
Simon Brezovar
eSinapsa, 2013-5
Učinek placeba brez lažnih zdravil in zavajanja
Mara Bresjanac
Subarahnoidna krvavitev zaradi tromboze venskih sinusov
Mateja Repar, Anita Resman Gašperčič
Srečanje dveh velikanov: možganov in imunskega sistema
Matej Markota
Novo odkritje na področju sporadičnih prionskih bolezni
Jana Jerše, Nadja Jarc
eSinapsa, 2013-6
Odstranjevanje možganskih tumorjev pri budnem bolniku
Andrej Vranič, Jasmina Markovič, Blaž Koritnik
Zmedena bolnica, ki nič ne vidi ali PRES
Manja Hribar, Vid Zgonc
Manja Hribar
Sistemska skleroza in ishemična možganska kap - vzročna povezanost ali le koincidenca?
Mateja Repar, Janja Pretnar Oblak
Netravmatska lokalizirana konveksitetna subarahnoidna krvavitev
Mateja Repar, Fajko F. Bajrović
Klemen Grabljevec
Z omejevanjem spodbujajoča terapija pri bolnikih po nezgodni možganski poškodbi
Dejana Zajc, Klemen Grabljevec
eSinapsa, 2014-7
Možgani v mreži navezanosti, ki nas zaznamuje
Barbara Horvat
Vpliv senzoričnega dotoka na uglasitev možganskih povezav
Peter Gradišnik
Človeški konektom ali kakšne so zveze v naših možganih
Blaž Koritnik
Niko Lah
Torkove delavnice za osnovnošolce
Mateja Drolec Novak, Vid V. Vodušek
Da ne pozabim! Tehnike za pomladitev spomina
Klara Tostovršnik, Hana Hawlina
Površina socialne nevroznanosti
Manuel Kuran
Clarity - bistri možgani Karla Deisserotha
Gregor Belušič
Barbara Gnidovec Stražišar
Bojana Žvan
Nevroplastičnost po možganski kapi
Marjan Zaletel
Klinično psihološka obravnava pacientov po možganski kapi in podpora pri vračanju na delovno mesto
Barbara Starovasnik Žagavec
Možgani: organ, s katerim ljubimo
Andraž Matkovič
Marija Šoštarič Podlesnik
Gibalno-kognitivna vadba: praktična delavnica
Mitja Gerževič, Marina Dobnik
Anton Grad
Nevrologija, imunologija, psihiatrija …
Bojan Rojc
Andraž Stožer, Janez Bregant
Dominika Novak Pihler
Možganska kap – »kako ostati v omrežju?«
Nina Ozimic
Klara Tostovršnik
eSinapsa, 2014-8
Znotrajžilno zdravljenje možganskih anevrizem
Tamara Gorjanc, Dimitrij Lovrič
Obravnava hladnih možganskih anevrizem
Bojana Žvan, Janja Pretnar Oblak
Ali deklice z Rettovim sindromom govorijo z očmi?
Anka Slana, Urška Slana
Progresivna multifokalna encefalopatija
Urša Zabret, Katarina Šurlan Popovič
Ne ubijaj – poskusi na živalih
Martina Perše
Poizkusi na živalih - za in proti
Simon Horvat
eSinapsa, 2015-9
Kako deluje navigacijski sistem v naših možganih
Simon Brezovar
Vsakodnevno delo slepe osebe / s slepo osebo
Denis Kamnar
Uroš Marušič
Manca Tekavčič Pompe
Toni Pustovrh
Marko Hawlina
Od svetlobe do podobe ali kako vidijo svet naši možgani
Simon Brezovar
Janja Hrastovšek
Zala Kurinčič
Pogledi na mejno osebnostno motnjo
Jerica Radež, Peter Kapš
Uvid kot socialno psihološki fenomen
Vid Vodušek
Uvod v vidno-prostorske funkcije s praktičnimi primeri
Ana Bujišić, Sanja Roškar
eSinapsa, 2015-10
Difuzijsko magnetnoresonančno slikanje
Rok Berlot
Katja Pavšič
Radiološko izolirani sindrom - ali ga moramo poznati?
Matej Vouk, Katarina Šurlan Popovič
Kako izgledajo možgani, ki govorijo več jezikov?
Gašper Zupan
Nov pristop v rehabilitaciji - terapija s pomočjo psa
Mateja Drljepan
Pogled v maternico z magnetnoresonančno preiskavo
Taja Jordan, Tina Vipotnik Vesnaver
Saša Zorjan
Saša Zorjan
Nevroestetika: ko nevroznanost obišče galerijo
Anja Voljavec, Hana Hawlina, Nika Vrabič
Ali so psihogeni neepileptični napadi res psihogeni?
Saška Vipotnik, Gal Granda
Kako nam lahko glasna glasba »vzame« sluh in povzroči tinitus
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-11
Mara Bresjanac
Kako ultrazvok odpira pot v možgane
Kaja Kolmančič
Kako je epigenetika spremenila nevroznanost
Metka Ravnik Glavač
Ondinino prekletstvo ali sindrom prirojene centralne hipoventilacije
Katja Pavšič, Barbara Gnidovec Stražišar, Janja Pretnar Oblak, Fajko F. Bajrović
Zika virus in magnetnoresonančna diagnostika nepravilnosti osrednjega živčevja pri plodu
Rok Banko, Tina Vipotnik Vesnaver
Motnje ravnotežja otrok in odraslih
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-12
Vloga magnetnoresonančne spektroskopije pri obravnavi možganskih tumorjev
Gašper Zupan, Katarina Šurlan Popovič
Tiskanje tridimenzionalnih modelov v medicini
Andrej Vovk
Aleš Oblak
Kevin Klarič
Sinestezija: umetnica, ki ne želi odrasti
Tisa Frelih
Računska psihiatrija: od nevroznanosti do klinike
Nastja Tomat
Kognitivni nadzor: od vsakdanjega življenja do bolezni
Vida Ana Politakis
eSinapsa, 2017-13
Internet: nadgradnja ali nadomestek uma?
Matej Perovnik
Vloga črevesnega mikrobioma pri odzivu na stres
Vesna van Midden
Stres pušča posledice tako na človeškem kot živalskem organizmu
Jasmina Kerčmar
Prikaz normalne anatomije in bolezenskih stanj obraznega živca z magnetno resonanco
Rok Banko, Matej Vrabec
Psihedelična izkušnja in njen zdravilni potencial
Anja Cehnar, Jona Basle
Vpliv hiperglikemije na delovanje možganov
Jasna Šuput Omladič, Simona Klemenčič
Nevrofibromatoza: napredujoče obolenje centralnega in perifernega živčevja
Nejc Steiner, Saba Battelino
Fenomen žrtvenega jagnja v dobi interneta
Dolores Trol
Tesnoba staršev in strategije spoprijemanja, ko pri otroku na novo odkrijejo epilepsijo
Daša Kocjančič, Petra Lešnik Musek, Vesna Krkoč, David Gosar
eSinapsa, 2017-14
Zakaj ne zapeljem s ceste, ko kihnem?
Anka Slana Ozimič, Grega Repovš
Možgani pod stresom: od celic do duševnih motenj
Nastja Tomat
Nobelova nagrada za odkritje molekularnih mehanizmov nadzora cirkadianih ritmov
Leja Dolenc Grošelj
Na sledi prvi vzročni terapiji Huntingtonove bolezni
Danaja Metul
Razlike med spoloma pri Parkinsonovi bolezni
Kaja Kolmančič
eSinapsa, 2018-15
Susceptibilno poudarjeno magnetnoresonančno slikanje pri bolniku z ALS
Alja Vičič, Jernej Avsenik, Rok Berlot
Sara Fabjan
Reverzibilni cerebralni vazokonstrikcijski sindrom – pot do diagnoze
Maja Cimperšek, Katarina Šurlan Popovič
Liam Korošec Hudnik
Kognitivno funkcioniranje pri izgorelosti
Marina Horvat
eSinapsa, 2019-16
Maša Čater
Saša Koprivec
Infekcije osrednjega živčnega sistema s flavivirusi
Maja Potokar
Raziskava: Kako depresija vpliva na kognitivne sposobnosti?
Vida Ana Politakis
Razvoj depresije pri otrocih z vidika navezovalnega vedenja
Neža Grgurevič
Sonja Prpar Mihevc
Umetno inteligentna nevroznanost: srečanje nevronskih mrež in možganske fiziologije
Kristijan Armeni
Čebelji strup pri preventivi nevrodegenerativnih bolezni in priložnost za klinično prakso
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2019-17
IgG4+ – skupni imenovalec diagnoz iz preteklosti
Cene Jerele, Katarina Šurlan Popovič
Nov molekulski mehanizem delovanja ketamina v astrocitih
Matjaž Stenovec
Praktični pristop k obravnavi utrujenosti in motenj spanja pri bolnikih z multiplo sklerozo
Nik Krajnc, Leja Dolenc Grošelj
Jure Pešak
eSinapsa, 2020-18
Bolezni spektra anti-MOG pri odraslih
Nik Krajnc
Samomor pod lupo nevroznanosti
Alina Holnthaner
eSinapsa, 2020-19
Ob mednarodnem dnevu znakovnih jezikov
Anka Slana Ozimič
Teorija obetov: kako sprejemamo tvegane odločitve
Nastja Tomat
Sara Fabjan
Matjaž Deželak
Nina Stanojević, Uroš Kovačič
Od človeških nevronov do možganskih organoidov – nova obzorja v nevroznanosti
Vesna M. van Midden
Splošna umetna inteligenca ali statistične jezikovne papige?
Kristijan Armeni
Zunajcelični vezikli kot prenašalci zdravilnih učinkovin preko krvno-možganske prepreke
Saša Koprivec
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2021-20
Migrena: starodavna bolezen, sodobni pristopi k zdravljenju
Eva Koban, Lina Savšek
Zgodnji razvoj socialnega vedenja
Vesna Jug
Nastja Tomat
Mikrosplet: povezovanje preko mikrobioma
Tina Tinkara Peternelj
Stimulacija možganov kot način zdravljenja depresije
Saša Kocijančič Azzaoui
eSinapsa, 2021-21
eSinapsa, 2022-22
Sodobni vidiki motenj hranjenja
Karin Sernec
Ples in gibalni dialog z malčki
Neva Kralj
Atul Gawande
Jezikovna funkcija pri Alzheimerjevi bolezni
Gašper Tonin
Dostava terapevtikov preko krvno-možganske pregrade
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2022-23
Akutni ishemični infarkt hrbtenjače pri zdravih otrocih – kaj lahko pove radiolog?
Katarina Šurlan Popovič, Barbara Šijaković
eSinapsa, 2023-24
Možganska omrežja pri nevrodegenerativnih boleznih
Tomaž Rus, Matej Perovnik
Morske živali kot navdih za nevroznanstvenike: morski konjiček, morski zajček in klobučnjak
Tina Bregant
Metoda Feldenkrais: gibanje in nevroplastičnost
Mateja Pate
Etično naravnana animalna nevroznanost
Maša Čater
Helena Motaln, Boris Rogelj
eSinapsa, 2023-25
Urban Košak, Damijan Knez, Anže Meden, Simon Žakelj, Jurij Trontelj, Jure Stojan, Maja Zakošek Pipan, Kinga Sałat idr.
eSinapsa, 2024-26
Naravno okolje kot vir zdravja in blagostanja
Karin Križman, Grega Repovš, Gaja Zager Kocjan, Gregor Geršak
Katja Peganc Nunčič, Damjan Osredkar
Tanja Goltnik
Ali je zgodnje vstajanje dedno?
Cene Skubic, Laura Plavc, Damjana Rozman, Leja Dolenc Grošelj
Ste se že kdaj vprašali, kako da ne zapeljete s ceste, ko med vožnjo avtomobila kihnete, zaprete oči in tako za nekaj trenutkov izgubite dostop do vidnih informacij? Da lahko podobo okolja vzdržujemo tudi, ko ga neposredno ne vidimo, nam pomaga vidni delovni spomin, ena od temeljnih sposobnosti naših možganov. Kljub našemu občutku, da si lahko zapomnimo veliko število vidnih informacij in da lahko v spominu za kratek čas vzdržujemo bogato podobo o našem neposrednem okolju, raziskave kažejo, da je naš vidni delovni spomin močno omejen in da si lahko naenkrat zapomnimo le 3–4 objekte. A kako si pravzaprav zapomnimo vidne informacije? Koliko si jih zapomnimo in kako lahko to izmerimo?
Delovni spomin je sposobnost vzdrževanja in manipulacije informacij potrebnih za izvedbo tekoče naloge1. Vsakodnevno ga uporabljamo v najrazličnejših situacijah, npr. kadar si v mislih ponavljamo telefonsko številko, ki nam jo je zaupal privlačen fant, medtem ko po torbici iščemo telefon, da si jo zapišemo, kadar v trgovini sproti preverjamo, koliko nas bo stal nakup izdelkov v košarici, kadar si poskušamo zapomniti ime osebe, ki nam jo je nekdo pravkar predstavil, da jo bomo lahko predstavili naprej.
Ko govorimo o delovnem spominu, najpogosteje pomislimo na t.i. besedni delovni spomin, obliko delovnega spomina, v katerem informacije hranimo v obliki besed in zvoka. To pa ni edina vrsta informacij, ki jih v vsakdanjem življenju zaupamo delovnemu spominu v hranjenje. Baddeley in Hitch2 sta že pred dobrimi štiridesetimi let razmišljala, na kakšne načine še vzdržujemo in manipuliramo z informacijami v delovnem spominu. Svoje izsledke in razmišljanja sta združila v izjemno vplivnem in široko citiranem multikomponentnem modelu delovnega spomina (Slika 1). V njem sta, kot pove že ime, predvidevala delitev delovnega spomina na več komponent in sicer na fonološko zanko, ki je zadolžena za vzdrževanje besednih informacij, vidno-prostorsko skicirko, ki hrani vidne in prostorske informacije ter centralnega izvršitelja, ki nadzoruje in upravlja celotni sistem, omogoča manipulacijo z informacijami ter se povezuje z dolgoročnim spominom. Leta kasneje je Baddeley3 modelu dodal še četrto komponento, epizodični medpomnilnik, ki bi naj bil odgovoren za hranjenje integriranih informacij različnih modalnosti v obliki kratkih epizod. Že ta model je predpostavil, da lahko informacije hranimo tako v besedni, kot tudi vidni ali prostorski obliki, nekatere druge študije pa so pokazale, da lahko informacije hranimo tudi v obliki vonja, okusa ter obliki drugih čutnih zaznav45. O pomembnosti nebesednih oblik vzdrževanja informacij govori tudi dejstvo, da se živali lahko zanašajo le na te, saj jezikovnih sposobnosti, kot jih poznamo pri človeku, nimajo.
Sočasno z raziskovanjem različnih oblik hranjenja informacij je postalo aktualno tudi vprašanje, koliko informacij in kako natančno si sploh lahko zapomnimo. Raziskave kažejo, da se zmogljivost delovnega spomina med posamezniki pomembno razlikuje 6. Pomembno povezana je s splošno intelektualno sposobnostjo7, s starostjo8, v veliki meri pa je odvisna tudi od modalnosti, v kateri si informacije zapomnimo. Raziskave kažejo, da lahko s pomočjo besednega delovnega spomina vzdržujemo približno 7±2 elementov (npr. številk, črk ali besed), ugotovitev, ki je poznana kot magično število 79. Bolj presenetljivo je spoznanje, da lahko v vidnem delovnem spominu hkrati vzdržujemo le 3–4 objekte10, kar preseneča predvsem zaradi našega občutka, da lahko v spominu vzdržujemo bogato in zelo podrobno podobo o našem neposrednem okolju.
Merjenje zmogljivosti vidnega delovnega spomina pri ljudeh se je skozi številne raziskave izkazalo kot precejšen izziv. Ni namreč nujno, da informacije, ki so nam predstavljene v vidni obliki, v vidni obliki tudi vzdržujemo v spominu. Predstavljajte si, da želite v mobilni telefon vtipkati telefonsko številko, ki je zapisana na papirju. Najverjetneje boste številko naprej prebrali in si jo nato tiho ponavljali, vse dokler je ne boste zapisali v telefon. V tem primeru bi si telefonsko številko zapomnili v obliki besed za števila. Kaj pa če bi vam na računalniškem zaslonu za kratek čas pokazali kvadratke različnih barv, nato pa bi jih čez nekaj trenutkov ponovno prikazali ter vas prosili, da presodite, ali je barva vseh kvadratkov ostala enaka (Slika 2A). Na kakšen način bi si poskušali zapomniti barve? Bi jih vzdrževali tako, kot so vam bile predstavljene, torej v obliki podobe barvnih kvadratkov iz zaslona, ali bi barve poimenovali in si jih potihoma ponavljali? V slednjem primeru bi za vzdrževanje informacij uporabili besedni delovni spomin, zato izmerjen obseg spomina s pomočjo takšne naloge ne bi podal veljavnih podatkov o zmogljivosti vašega vidnega delovnega spomina, kot bi morda predpostavili zaradi vidne narave naloge. Opisana naloga prepoznavanja sprememb (ang. change detection task), v kateri si morajo udeleženci za prikazane objekte zapomniti določeno lastnost (npr. barvo, orientacijo, obliko), je ena izmed tipičnih nalog, s katerimi znanstveniki merijo obseg delovnega spomina11. Z njo lahko na podlagi pravilnosti odgovorov in števila objektov, ki si jih mora udeleženec zapomniti, ocenimo obseg posameznikovega delovnega spomina za različne lastnosti dražljajev.
Žal uporaba tovrstnih nalog pušča dvom, ali izmerjen obseg zares odraža zmogljivost vidnega delovnega spomina in ne npr. besednega. Raziskovalci se pri oblikovanju eksperimentov tem pomislekom skušajo izogniti na različne načine. Ena izmed možnosti je uporaba t.i. dvojnih nalog (ang. dual task), v katerih udeleženci med izvajanjem naloge vidnega delovnega spomina izvajajo še dodatno nalogo, ki obremeni njihovo sposobnost ubesedenja (npr. glasno ponavljanje besede “banana”) in tako prepreči ali pa vsaj oteži, da bi vidne informacije v delovnem spominu vzdrževali v besedni obliki. Druga možnost, ki se je raziskovalci pogosto poslužujejo, je uporaba nalog podrobnega priklica (Slika 2B), ki od nas zahtevajo zelo natančne odgovore, pri katerih nam uporaba jezika ne olajša izvedbe. Primer takšne naloge je, ko si moramo zapomniti več barvnih odtenkov iste barve, potem pa s pomočjo barvne palete natančno označiti točni odtenek zapomnjene barve. Ker je ime barve različnih odtenkov enako, nam poimenovanje in zanašanje na besedni spomin v tem primeru ne more priskočiti na pomoč. Tretja možnost, s katero bi znanstveniki lahko prišli do pomembnih informacij glede oblike, v kateri vzdržujemo informacije v delovnem spominu, ki pa je v literaturi skoraj ni zaznati, je, da udeležence temeljito, s pomočjo usmerjenih fenomenoloških intervjujev, povprašamo po strategijah, s katerimi so si pomagali pri pomnjenju informacij. Namesto, da skušamo preprečiti ali vzpodbujati uporabo določenih strategij pomnjenja (npr. uporabe jezika), lahko udeležence vprašamo, na kak način so poskušali vzdrževati informacije in s kakšnimi strategijami so si pri tem pomagali. Uporaba te možnosti se zdi smiselna zlasti, ko raziskavo načrtujemo in nalogo preverjamo na manjšem številu udeležencev. Povratne informacije udeležencev so nam lahko v veliko korist pri presojanju, kaj pravzaprav merimo s pripravljeno nalogo in kako jo spremeniti, da bomo optimalno merili tisto, kar nas zanima.
Predstavljeni postopki zajemajo le nekatere od pristopov preučevanja vidnega delovnega spomina. Ob tem si lahko zastavimo vprašanje, zakaj sploh vlagati čas in energijo v razvoj nalog za podrobno preverjanje delovanja in sposobnosti vidnega delovnega spomina? Kot smo izpostavili na začetku, se v vsakodnevnem življenju pogosto zanašamo na sposobnosti delovnega spomina. Ko med vožnjo avtomobila pogled za trenutek usmerimo na nastavitve radia ali klime, se zanašamo, da nam bo vzdrževanje informacij o poteku ceste ter položaju drugih avtomobilov v delovnem spominu omogočilo, da v odsotnosti nepredvidenih dogodkov uspešno nadaljujemo z vožnjo. Kot ponazarja tudi slika 3, raziskave kažejo, da ljudje hitro precenjujemo svoje sposobnosti, kar ima lahko v prometu usodne posledice. Podrobno poznavanje lastnosti in omejitev delovnega spomina (kot tudi drugih kognitivnih sposobnosti), načrtovalcem vozil in drugih strojev omogočajo, da oblikujejo in razporejajo instrumente na način, ki zmanjšuje obremenitev delovnega spomina in s tem prispeva k večji varnosti.
Delovni spomin je tudi med prvimi kognitivnimi sposobnostmi, katerih zmogljivost upada v zdravem staranju in je pomembno prizadeta v različnih nevroloških (npr. Parkinsonova bolezen 12) in psihiatričnih (npr. shizofrenija13) boleznih ali poškodbah možganov. Pri naslavljanju naštetih izzivov nam podrobno poznavanje mehanizmov in zmogljivosti delovnega spomina ter zanesljivi in veljavni postopki njegovega merjenja in preučevanja podajajo pomembno orodje. Poznavanje razvojnih sprememb v zmogljivosti delovnega spomina nam omogoča načrtovanje okolja, orodij in pripomočkov, ki starostnikom olajšajo soočanje z vsakdanjimi nalogami in izzivi8. Poznavanje patoloških procesov in narave oškodovanosti delovnega spomina pa prispeva k zgodnejšemu prepoznavanju bolezni ter hitrejši in učinkovitejši pomoči prizadetim.
Baddeley, A. (1996). Exploring the central executive. Quarterly Journal of Experimental Psychology, 49A(1), 5–28. ↩
Baddeley, A. D., & Hitch, G. J. (1974). Working memory. In G. Bower (Ed.), Recent advances in learning and motivation, Vol.8 (str. 47–90). New York: Academic Press. ↩
Baddeley, A. (2000). The episodic buffer: a new component of working memory? Trends in Cognitive Sciences, 4(11), 417–423. ↩
Harris, J. A., Harris, I. M., & Diamond, M. E. (2001). The topography of tactile working memory. Journal of Neuroscience, 21(20), 8262–8269. ↩
Dade, L. A., Zatorre, R. J., Evans, A. C., & Jones-Gotman, M. (2001). Working memory in another dimension: functional imaging of human olfactory working memory. Neuroimage, 14(3), 650–660. ↩
Engle, R. W., Kane, M. J., & Tuholski, S. W. (1999). Individual differences in working memory capacity and what they tell us about controlled attention, general fluid intelligence, and functions of the prefrontal cortex. In A. Miyake & P. Shah (Eds.), Models of working memory: Mechanisms of active maintenance and executive control (str. 102–134). ↩
Kyllonen, P. C., & Christal, R. E. (1990). Reasoning ability is (little more than) working-memory capacity?!. Intelligence, 14(4), 389–433. ↩
Boduroglu, A., Minear, M., & Shah, P. (2007). Working memory. Handbook of Applied Cognition, Second Edition, 55–82. ↩
Miller, G. (1956). The magical number seven, plus or minus two: Some limits on our capacity for processing information. The psychological review, 63, 81–97. ↩
Cowan, N. (2001). The magical number 4 in short-term memory: A reconsideration of mental storage capacity. Behav. Brain Sci., 24, 87–185. ↩
Vogel, E. K., & Machizawa, M. G. (2004). Neural activity predicts individual differences in visual working memory capacity. Nature, 428(6984), 748–751. ↩
Bublak, P., Müller, U., Grön, G., Reuter, M., & von Cramon, D. Y. (2002). Manipulation of working memory information is impaired in Parkinson’s disease and related to working memory capacity. Neuropsychology, 16(4), 577. ↩
Goldman-Rakic, P. S. (1994). Working memory dysfunction in schizophrenia. The Journal of neuropsychiatry and clinical neurosciences. ↩
Anka Slana, mag. kog. zn.
Oddelek za psihologijo
Filozofska fakulteta
Univerza v Ljubljani
prof. dr. Grega Repovš
Oddelek za psihologijo
Filozofska fakulteta
Univerza v Ljubljani