Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Računska psihiatrija: od nevroznanosti do klinike
članki
eSinapsa, 2011-1
Zvezdan Pirtošek
Eksoskeleti – inteligentne bionske naprave
Marko Munih
O aktualnih dilemah draženja globokih možganskih struktur pri obsesivno - kompulzivni motnji
Nadja Jarc
Sledite svojo srečo ... z iPhone
Urban Kordeš
eSinapsa, 2011-2
Renata Salecl
Gašper Tkačik
Astrociti – spregledane zvezde nevrobiologije
Marko Kreft, Robert Zorec
Sašo Dolenc
Meditacija - malo truda, veliko koristi
Luka Dimic
eSinapsa, 2011-3
Mara Bresjanac
Martina Starc
Rok Berlot
Varnost uporabe generičnih protiepileptičnih zdravil
Mojca Kržan, Matevž Kržan
Možgani, računalniki - nekaj vmes
Miha Pelko
eSinapsa, 2012-4
Ali so moški in ženski možgani različni?
Gregor Majdič
O kognitivnih motnjah pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo
Dejan Georgiev
Akutno možgansko kap lahko uspešno zdravimo
Nina Vujasinovič, Bojana Žvan
Vloga nevropsihološke diagnostike pri odkrivanju zgodnjih znakov alzheimerjeve bolezni
Simon Brezovar
eSinapsa, 2013-5
Učinek placeba brez lažnih zdravil in zavajanja
Mara Bresjanac
Subarahnoidna krvavitev zaradi tromboze venskih sinusov
Mateja Repar, Anita Resman Gašperčič
Srečanje dveh velikanov: možganov in imunskega sistema
Matej Markota
Novo odkritje na področju sporadičnih prionskih bolezni
Jana Jerše, Nadja Jarc
eSinapsa, 2013-6
Odstranjevanje možganskih tumorjev pri budnem bolniku
Andrej Vranič, Jasmina Markovič, Blaž Koritnik
Zmedena bolnica, ki nič ne vidi ali PRES
Manja Hribar, Vid Zgonc
Manja Hribar
Sistemska skleroza in ishemična možganska kap - vzročna povezanost ali le koincidenca?
Mateja Repar, Janja Pretnar Oblak
Netravmatska lokalizirana konveksitetna subarahnoidna krvavitev
Mateja Repar, Fajko F. Bajrović
Klemen Grabljevec
Z omejevanjem spodbujajoča terapija pri bolnikih po nezgodni možganski poškodbi
Dejana Zajc, Klemen Grabljevec
eSinapsa, 2014-7
Možgani v mreži navezanosti, ki nas zaznamuje
Barbara Horvat
Vpliv senzoričnega dotoka na uglasitev možganskih povezav
Peter Gradišnik
Človeški konektom ali kakšne so zveze v naših možganih
Blaž Koritnik
Niko Lah
Torkove delavnice za osnovnošolce
Mateja Drolec Novak, Vid V. Vodušek
Da ne pozabim! Tehnike za pomladitev spomina
Klara Tostovršnik, Hana Hawlina
Površina socialne nevroznanosti
Manuel Kuran
Clarity - bistri možgani Karla Deisserotha
Gregor Belušič
Barbara Gnidovec Stražišar
Bojana Žvan
Nevroplastičnost po možganski kapi
Marjan Zaletel
Klinično psihološka obravnava pacientov po možganski kapi in podpora pri vračanju na delovno mesto
Barbara Starovasnik Žagavec
Možgani: organ, s katerim ljubimo
Andraž Matkovič
Marija Šoštarič Podlesnik
Gibalno-kognitivna vadba: praktična delavnica
Mitja Gerževič, Marina Dobnik
Anton Grad
Nevrologija, imunologija, psihiatrija …
Bojan Rojc
Andraž Stožer, Janez Bregant
Dominika Novak Pihler
Možganska kap – »kako ostati v omrežju?«
Nina Ozimic
Klara Tostovršnik
eSinapsa, 2014-8
Znotrajžilno zdravljenje možganskih anevrizem
Tamara Gorjanc, Dimitrij Lovrič
Obravnava hladnih možganskih anevrizem
Bojana Žvan, Janja Pretnar Oblak
Ali deklice z Rettovim sindromom govorijo z očmi?
Anka Slana, Urška Slana
Progresivna multifokalna encefalopatija
Urša Zabret, Katarina Šurlan Popovič
Ne ubijaj – poskusi na živalih
Martina Perše
Poizkusi na živalih - za in proti
Simon Horvat
eSinapsa, 2015-9
Kako deluje navigacijski sistem v naših možganih
Simon Brezovar
Vsakodnevno delo slepe osebe / s slepo osebo
Denis Kamnar
Uroš Marušič
Manca Tekavčič Pompe
Toni Pustovrh
Marko Hawlina
Od svetlobe do podobe ali kako vidijo svet naši možgani
Simon Brezovar
Janja Hrastovšek
Zala Kurinčič
Pogledi na mejno osebnostno motnjo
Jerica Radež, Peter Kapš
Uvid kot socialno psihološki fenomen
Vid Vodušek
Uvod v vidno-prostorske funkcije s praktičnimi primeri
Ana Bujišić, Sanja Roškar
eSinapsa, 2015-10
Difuzijsko magnetnoresonančno slikanje
Rok Berlot
Katja Pavšič
Radiološko izolirani sindrom - ali ga moramo poznati?
Matej Vouk, Katarina Šurlan Popovič
Kako izgledajo možgani, ki govorijo več jezikov?
Gašper Zupan
Nov pristop v rehabilitaciji - terapija s pomočjo psa
Mateja Drljepan
Pogled v maternico z magnetnoresonančno preiskavo
Taja Jordan, Tina Vipotnik Vesnaver
Saša Zorjan
Saša Zorjan
Nevroestetika: ko nevroznanost obišče galerijo
Anja Voljavec, Hana Hawlina, Nika Vrabič
Ali so psihogeni neepileptični napadi res psihogeni?
Saška Vipotnik, Gal Granda
Kako nam lahko glasna glasba »vzame« sluh in povzroči tinitus
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-11
Mara Bresjanac
Kako ultrazvok odpira pot v možgane
Kaja Kolmančič
Kako je epigenetika spremenila nevroznanost
Metka Ravnik Glavač
Ondinino prekletstvo ali sindrom prirojene centralne hipoventilacije
Katja Pavšič, Barbara Gnidovec Stražišar, Janja Pretnar Oblak, Fajko F. Bajrović
Zika virus in magnetnoresonančna diagnostika nepravilnosti osrednjega živčevja pri plodu
Rok Banko, Tina Vipotnik Vesnaver
Motnje ravnotežja otrok in odraslih
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-12
Vloga magnetnoresonančne spektroskopije pri obravnavi možganskih tumorjev
Gašper Zupan, Katarina Šurlan Popovič
Tiskanje tridimenzionalnih modelov v medicini
Andrej Vovk
Aleš Oblak
Kevin Klarič
Sinestezija: umetnica, ki ne želi odrasti
Tisa Frelih
Računska psihiatrija: od nevroznanosti do klinike
Nastja Tomat
Kognitivni nadzor: od vsakdanjega življenja do bolezni
Vida Ana Politakis
eSinapsa, 2017-13
Internet: nadgradnja ali nadomestek uma?
Matej Perovnik
Vloga črevesnega mikrobioma pri odzivu na stres
Vesna van Midden
Stres pušča posledice tako na človeškem kot živalskem organizmu
Jasmina Kerčmar
Prikaz normalne anatomije in bolezenskih stanj obraznega živca z magnetno resonanco
Rok Banko, Matej Vrabec
Psihedelična izkušnja in njen zdravilni potencial
Anja Cehnar, Jona Basle
Vpliv hiperglikemije na delovanje možganov
Jasna Šuput Omladič, Simona Klemenčič
Nevrofibromatoza: napredujoče obolenje centralnega in perifernega živčevja
Nejc Steiner, Saba Battelino
Fenomen žrtvenega jagnja v dobi interneta
Dolores Trol
Tesnoba staršev in strategije spoprijemanja, ko pri otroku na novo odkrijejo epilepsijo
Daša Kocjančič, Petra Lešnik Musek, Vesna Krkoč, David Gosar
eSinapsa, 2017-14
Zakaj ne zapeljem s ceste, ko kihnem?
Anka Slana Ozimič, Grega Repovš
Možgani pod stresom: od celic do duševnih motenj
Nastja Tomat
Nobelova nagrada za odkritje molekularnih mehanizmov nadzora cirkadianih ritmov
Leja Dolenc Grošelj
Na sledi prvi vzročni terapiji Huntingtonove bolezni
Danaja Metul
Razlike med spoloma pri Parkinsonovi bolezni
Kaja Kolmančič
eSinapsa, 2018-15
Susceptibilno poudarjeno magnetnoresonančno slikanje pri bolniku z ALS
Alja Vičič, Jernej Avsenik, Rok Berlot
Sara Fabjan
Reverzibilni cerebralni vazokonstrikcijski sindrom – pot do diagnoze
Maja Cimperšek, Katarina Šurlan Popovič
Liam Korošec Hudnik
Kognitivno funkcioniranje pri izgorelosti
Marina Horvat
eSinapsa, 2019-16
Maša Čater
Saša Koprivec
Infekcije osrednjega živčnega sistema s flavivirusi
Maja Potokar
Raziskava: Kako depresija vpliva na kognitivne sposobnosti?
Vida Ana Politakis
Razvoj depresije pri otrocih z vidika navezovalnega vedenja
Neža Grgurevič
Sonja Prpar Mihevc
Umetno inteligentna nevroznanost: srečanje nevronskih mrež in možganske fiziologije
Kristijan Armeni
Čebelji strup pri preventivi nevrodegenerativnih bolezni in priložnost za klinično prakso
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2019-17
IgG4+ – skupni imenovalec diagnoz iz preteklosti
Cene Jerele, Katarina Šurlan Popovič
Nov molekulski mehanizem delovanja ketamina v astrocitih
Matjaž Stenovec
Praktični pristop k obravnavi utrujenosti in motenj spanja pri bolnikih z multiplo sklerozo
Nik Krajnc, Leja Dolenc Grošelj
Jure Pešak
eSinapsa, 2020-18
Bolezni spektra anti-MOG pri odraslih
Nik Krajnc
Samomor pod lupo nevroznanosti
Alina Holnthaner
eSinapsa, 2020-19
Ob mednarodnem dnevu znakovnih jezikov
Anka Slana Ozimič
Teorija obetov: kako sprejemamo tvegane odločitve
Nastja Tomat
Sara Fabjan
Matjaž Deželak
Nina Stanojević, Uroš Kovačič
Od človeških nevronov do možganskih organoidov – nova obzorja v nevroznanosti
Vesna M. van Midden
Splošna umetna inteligenca ali statistične jezikovne papige?
Kristijan Armeni
Zunajcelični vezikli kot prenašalci zdravilnih učinkovin preko krvno-možganske prepreke
Saša Koprivec
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2021-20
Migrena: starodavna bolezen, sodobni pristopi k zdravljenju
Eva Koban, Lina Savšek
Zgodnji razvoj socialnega vedenja
Vesna Jug
Nastja Tomat
Mikrosplet: povezovanje preko mikrobioma
Tina Tinkara Peternelj
Stimulacija možganov kot način zdravljenja depresije
Saša Kocijančič Azzaoui
eSinapsa, 2021-21
eSinapsa, 2022-22
Sodobni vidiki motenj hranjenja
Karin Sernec
Ples in gibalni dialog z malčki
Neva Kralj
Atul Gawande
Jezikovna funkcija pri Alzheimerjevi bolezni
Gašper Tonin
Dostava terapevtikov preko krvno-možganske pregrade
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2022-23
Akutni ishemični infarkt hrbtenjače pri zdravih otrocih – kaj lahko pove radiolog?
Katarina Šurlan Popovič, Barbara Šijaković
eSinapsa, 2023-24
Možganska omrežja pri nevrodegenerativnih boleznih
Tomaž Rus, Matej Perovnik
Morske živali kot navdih za nevroznanstvenike: morski konjiček, morski zajček in klobučnjak
Tina Bregant
Metoda Feldenkrais: gibanje in nevroplastičnost
Mateja Pate
Etično naravnana animalna nevroznanost
Maša Čater
Helena Motaln, Boris Rogelj
eSinapsa, 2023-25
Urban Košak, Damijan Knez, Anže Meden, Simon Žakelj, Jurij Trontelj, Jure Stojan, Maja Zakošek Pipan, Kinga Sałat idr.
eSinapsa, 2024-26
Naravno okolje kot vir zdravja in blagostanja
Karin Križman, Grega Repovš, Gaja Zager Kocjan, Gregor Geršak
Katja Peganc Nunčič, Damjan Osredkar
Tanja Goltnik
Ali je zgodnje vstajanje dedno?
Cene Skubic, Laura Plavc, Damjana Rozman, Leja Dolenc Grošelj
Nevroznanost je ponudila številne vpoglede v mehanizme procesov, kot so čustvovanje, odločanje, učenje, pozornost1 … tako pri zdravih posameznikih kot pri ljudeh z diagnozo duševne motnje. Prenos spoznanj v klinično prakso pa je vendarle počasen, saj je duševno zdravje odvisno od zapletenega delovanja možganov v interakciji s posameznikovim okoljem.2
Klasifikacijska sistema DSM in ICD, ki se uporabljata pri kliničnopsihološkem in psihiatričnem ocenjevanju, duševne motnje opredeljujeta kot ločene kategorije. Te so osnovane na simptomih in ne na bioloških mehanizmih v ozadju motenj, saj je težko zaključevati o vzročno-posledičnih odnosih med biološkimi dejavniki ter psihološkimi in vedenjskimi simptomi. Iz lastnosti klasifikacijskih sistemov tako izhajajo različne težave, kot sta heterogenost in sopojavljanje motenj. Posamezniki s precej raznolikimi simptomi, ki morda izhajajo iz različnih nevrobioloških vzrokov, dobijo enako diagnozo3, zato je težko napovedovati potek bolezni na nivoju posameznika.6 Klienti poleg tega pogosto zadostijo kriterijem za diagnozo dveh ali več motenj.3
Razumevanje duševnega zdravja in motenj zahteva upoštevanje različnih medsebojno povezanih ravni vse od celic in nevronskih omrežij do fizičnega ter socialnega okolja. Povezave med njimi niso enoznačne – navidez nepovezani simptomi lahko izhajajo iz enake biološke nepravilnosti, nasprotno pa imajo podobni simptomi lahko vzrok v različnih nepravilnostih.2 Preučevanje povezav med ravnmi zahteva združevanje in obdelovanje različnih vrst podatkov, pridobljenih z genetskimi in kliničnimi študijami, metodami slikanja možganov in drugimi postopki. Za analizo kompleksnih, večdimenzionalnih baz podatkov je potrebno uporabiti ustrezne računske pristope – in tu se pojavi računska psihiatrija.2
Njen namen je izboljšanje razumevanja, napovedovanja in obravnave duševnih motenj.2 Matematično skuša opisati in razložiti odnose med nevrobiološkimi značilnostmi možganov, simptomi duševnih motenj in posameznikovim okoljem.5 Zajema dve vrsti pristopov – take, ki temeljijo na podatkih, in take, ki temeljijo na teorijah.2
Na podatkih temelječi pristopi se ne naslanjajo na teoretične razlage motenj in vključujejo metode analize, izhajajoče iz strojnega učenja. Preučujejo njihovo uporabnost za izboljšanje obstoječih klasifikacij, pomoč pri izbiri obravnave in napovedovanju posameznikovega odziva nanjo.2
Z metodami strojnega učenja lahko iz podatkov, pridobljenih s funkcionalnim magnetnoresonančnim slikanjem (fMRI), razločujemo med pacienti s shizofrenijo in zdravimi posamezniki2, preučuje pa se uporabnost algoritmov za razlikovanje med različnimi motnjami. Te metode klasifikacije predpostavljajo, da so različne diagnoze medsebojno izključujoče; treba pa bi bilo razviti algoritme, ki omogočajo razvščanje posameznika v več kategorij. Poleg tega je vprašljivo, kako bi se algoritmi obnesli pri analizi nejasnih, dvoumnih primerov.2
Na podatkih temelječe metode ponujajo nove vpoglede v povezave med simptomi.2 Namesto da simptome razumemo kot mere enega samega latentnega konstrukta, lahko duševno bolezen prikažemo kot omrežje simptomov različne etiologije, ki so v medsebojni interakciji. Takšno omrežje ni statično, temveč se vzorci povezav med simptomi spreminjajo.7 Z analizo dinamičnih omrežij lahko torej spremljamo vzorce pojavljanja simptomov v času. Pri depresiji prihaja do zank simptomov, ki se medsebojno ojačujejo; v dinamičnem omrežju se je to pokazalo kot povečana varianca in avtokorelacija mer negativnih oz. pozitivnih čustev med prehodom iz remisije v depresivno epizodo in obratno.2
Druga veja pristopov v računski psihiatriji se naslanja na teoretično razumevanje pojavov, ki jih preučuje. To so na teorijah temelječi pristopi, ki se uporabljajo za preučevanje mehanizmov v ozadju motenj. Iz njih izhajajo t.i. sintetični modeli, ki s simulacijami in matematičnimi analizami preučujejo povezave med elementi sistema. Gre za modele nevronskih omrežij, ki upoštevajo biofizikalne lastnosti pravih nevronov in znanje o strukturnih ter funkcijskih značilnostih nevronskih omrežij. Z njimi lahko na primer simuliramo, kako sprememba v določenem nevrotransmiterju vpliva na nevronsko omrežje in vedenje, in dobimo vpogled v vzročno-posledične povezave med različnimi nivoji – od molekul do vedenjskih simptomov. S takšnim modelom so preučevali vpliv serotonina in glutamata na simptome obsesivno-kompulzivne motnje. Tako znižan nivo serotonina kot povišan nivo glutamata sta v omrežju povzročila močne in vztrajne vzorce aktivacije, ki so se s težavo prekinile; takšne spremembe v aktivnosti nevronov so morda podlaga obsesij. Blokada specifičnega tipa serotoninskih receptorjev, vključenih v model, pa je motnje ublažila.2 Modeli torej lahko ocenijo procese v ozadju motenj, na katere bi se lahko osredotočili pri razvoju novih vrst obravnav 1 tudi farmakoloških. Takšni modeli pa so precej poenostavljeni in zajemajo samo omejen del povezav znotraj sistema.2
Na teoriji temelječi pristopi vključujejo še algoritmične modele, med katere spadajo npr. modeli učenja z ojačevanjem.2 Z njimi lahko predstavimo, kako ljudje na podlagi predhodnih izkušenj predvidevajo nagrade in kazni v prihodnosti. Ti modeli so sestavljeni iz algoritma, ki predstavlja proces učenja in vrednotenja, in funkcije, ki rezultat vrednotenja poveže z izbiro. Nato lahko ocenimo verjetnost posamezne izbire in opišemo proces učenja ter vedenje.2 Modeli upoštevajo, da ljudje za ocenjevanje okolja in ustreznega odzivanja nanj uporabljamo kombinacijo senzornih podatkov in predhodnega znanja – oboje pa je do neke mere negotovo. Za modeliranje presojanja okolja se lahko uporabljajo pristopi Bayesovske statistike.5 S takšnimi modeli lahko preučujemo, s katerimi fazami učenja so povezani simptomi motenj. Nekatere raziskave so tako pokazale, da je anhedonija pri depresiji povezana z zmanjšano občutljivostjo za nagrade.2
Včasih je smiselno združevati obe vrsti pristopov. Če je teoretično razumevanje motnje točno, s pomočjo na teoriji temelječih pristopov izločimo spremenljivke, bistvene za posamezno motnjo. Te potem analiziramo z metodami, temelječimi na podatkih.2
Da bi se računska psihiatrija začela uporabljati v klinični praksi, je treba spodbujati komunikacijo med raziskovalci in kliniki.1 Potrebne so nadaljnje raziskave, ki bi potrdile uporabnost pristopov računske psihiatrije v primerjavi z metodami, ki se pri diagnosticiranju in obravnavi uporabljajo zdaj1 – na primer vzdolžne študije, s katerimi bi lahko ocenili veljavnost modelov.6 Poleg tega primanjkjuje znanja o biooznačevalcih (ang. biomarker), ki bi odražali posamezne motnje in na katere bi se lahko naslonili pri načrtovanju obravnave. Številne raziskave preučujejo potencialne biooznačevalce, vendar njihova omejena dostopnost ovira uporabo v klinični praksi.4 Smiselno bi bilo torej vzpostavljati raziskovalcem in klinikom dostopne baze podatkov, ki bi jih lahko uporabili pri razvoju in uporabi modelov. Veliko raziskav se je osredotočalo na iskanje statistično značilnih razlik med diagnostičnimi kategorijami – npr. razlik v nevronskih procesih med zdravimi posamezniki in bolniki s shizofrenijo. Vendar pa lastnosti, ki se pomembno razlikujejo med kategorijami, še niso nujno uporabni napovedniki poteka motnje in uspešnosti obravnave. Smiselno bi bilo zasnovati raziskave, ki ne bi preučevale razlik med kategorijami trenutnih klasifikacijskih sistemov, ampak bi se neodvisno od njih osredotočale na iskanje dobrih napovednikov poteka motnje in odziva na obravnavo.1
Paulus, M. P., Huys, Q. J. M. in Maia, T. V. (v tisku). A roadmap for the development of applied computational psychiatry models for better diagnosis, prognosis and treatment. Biological Psychiatry: Cognitive Neuroscience and Neuroimaging. ↩
Huys, Q. J. M., Maia, T. V. in Frank, M. J. (2016). Computational psychiatry as a bridge from neuroscience to clinical applications. Nature Neuroscience, 19(3), 404–413. ↩
Wiecki, T. V., Poland, J. in Frank, M. J. (2015). Model-based cognitive neuroscience approaches to computational psychiatry: clustering and classification. Clinical Psychological Science, 3(3), 378– 399. ↩
Stephan, K. E. In Mathys, C. (2014). Computational approaches to psychiatry. Current Opinion in Neurobiology, 25, 85–92. ↩
Adams, R. A., Huys, Q. J. M. in Roiser, J. P. (2016). Computational psychiatry: towards a mathematically informed understanding of mental illnes. Journal of Neurology, Neurosurgery and Psychiatry, 87(1), 53–63. ↩
Bringmann, L. F., Vissers, N., Wichers, M., Geschwind, N., Kuppens, P., Peeters, F., Borsboom, D. in Tuerlinckx, F. (2013). A network approach to psychopathology: new insights into clinical longitudinal data. PloS ONE, 8(4): e60188. doi:10.1371/journal.pone.0060188 ↩
DeBattista, C., Kinrys, G., Hoffman, D., Goldstein, C., Zajecka, J., Kocsis, J., Teicher, M., Potkin, S., Preda, A., Multani, G., Brandt, L., Schiller, M., Iosifescu, D. in Fava, M. (2011). The use of referenced-EEG (rEEG) in assisting medication selection for the treatment of depression. Journal of Psychiatric Research,45(1), 64–75. ↩
Nastja Tomat, dipl. psih, študentka druge stopnje psihologije
Filozofska fakulteta
Univerza v Ljubljani
Objavljeno: 19. februar 2017