Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Nasilje pri najstnikih z nevroznanstvenega in razvojnopsihološkega vidika
članki
eSinapsa, 2011-1
Zvezdan Pirtošek
Eksoskeleti – inteligentne bionske naprave
Marko Munih
O aktualnih dilemah draženja globokih možganskih struktur pri obsesivno - kompulzivni motnji
Nadja Jarc
Sledite svojo srečo ... z iPhone
Urban Kordeš
eSinapsa, 2011-2
Renata Salecl
Gašper Tkačik
Astrociti – spregledane zvezde nevrobiologije
Marko Kreft, Robert Zorec
Sašo Dolenc
Meditacija - malo truda, veliko koristi
Luka Dimic
eSinapsa, 2011-3
Mara Bresjanac
Martina Starc
Rok Berlot
Varnost uporabe generičnih protiepileptičnih zdravil
Mojca Kržan, Matevž Kržan
Možgani, računalniki - nekaj vmes
Miha Pelko
eSinapsa, 2012-4
Ali so moški in ženski možgani različni?
Gregor Majdič
O kognitivnih motnjah pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo
Dejan Georgiev
Akutno možgansko kap lahko uspešno zdravimo
Nina Vujasinovič, Bojana Žvan
Vloga nevropsihološke diagnostike pri odkrivanju zgodnjih znakov alzheimerjeve bolezni
Simon Brezovar
eSinapsa, 2013-5
Učinek placeba brez lažnih zdravil in zavajanja
Mara Bresjanac
Subarahnoidna krvavitev zaradi tromboze venskih sinusov
Mateja Repar, Anita Resman Gašperčič
Srečanje dveh velikanov: možganov in imunskega sistema
Matej Markota
Novo odkritje na področju sporadičnih prionskih bolezni
Jana Jerše, Nadja Jarc
eSinapsa, 2013-6
Odstranjevanje možganskih tumorjev pri budnem bolniku
Andrej Vranič, Jasmina Markovič, Blaž Koritnik
Zmedena bolnica, ki nič ne vidi ali PRES
Manja Hribar, Vid Zgonc
Manja Hribar
Sistemska skleroza in ishemična možganska kap - vzročna povezanost ali le koincidenca?
Mateja Repar, Janja Pretnar Oblak
Netravmatska lokalizirana konveksitetna subarahnoidna krvavitev
Mateja Repar, Fajko F. Bajrović
Klemen Grabljevec
Z omejevanjem spodbujajoča terapija pri bolnikih po nezgodni možganski poškodbi
Dejana Zajc, Klemen Grabljevec
eSinapsa, 2014-7
Možgani v mreži navezanosti, ki nas zaznamuje
Barbara Horvat
Vpliv senzoričnega dotoka na uglasitev možganskih povezav
Peter Gradišnik
Človeški konektom ali kakšne so zveze v naših možganih
Blaž Koritnik
Niko Lah
Torkove delavnice za osnovnošolce
Mateja Drolec Novak, Vid V. Vodušek
Da ne pozabim! Tehnike za pomladitev spomina
Klara Tostovršnik, Hana Hawlina
Površina socialne nevroznanosti
Manuel Kuran
Clarity - bistri možgani Karla Deisserotha
Gregor Belušič
Barbara Gnidovec Stražišar
Bojana Žvan
Nevroplastičnost po možganski kapi
Marjan Zaletel
Klinično psihološka obravnava pacientov po možganski kapi in podpora pri vračanju na delovno mesto
Barbara Starovasnik Žagavec
Možgani: organ, s katerim ljubimo
Andraž Matkovič
Marija Šoštarič Podlesnik
Gibalno-kognitivna vadba: praktična delavnica
Mitja Gerževič, Marina Dobnik
Anton Grad
Nevrologija, imunologija, psihiatrija …
Bojan Rojc
Andraž Stožer, Janez Bregant
Dominika Novak Pihler
Možganska kap – »kako ostati v omrežju?«
Nina Ozimic
Klara Tostovršnik
eSinapsa, 2014-8
Znotrajžilno zdravljenje možganskih anevrizem
Tamara Gorjanc, Dimitrij Lovrič
Obravnava hladnih možganskih anevrizem
Bojana Žvan, Janja Pretnar Oblak
Ali deklice z Rettovim sindromom govorijo z očmi?
Anka Slana, Urška Slana
Progresivna multifokalna encefalopatija
Urša Zabret, Katarina Šurlan Popovič
Ne ubijaj – poskusi na živalih
Martina Perše
Poizkusi na živalih - za in proti
Simon Horvat
eSinapsa, 2015-9
Kako deluje navigacijski sistem v naših možganih
Simon Brezovar
Vsakodnevno delo slepe osebe / s slepo osebo
Denis Kamnar
Uroš Marušič
Manca Tekavčič Pompe
Toni Pustovrh
Marko Hawlina
Od svetlobe do podobe ali kako vidijo svet naši možgani
Simon Brezovar
Janja Hrastovšek
Zala Kurinčič
Pogledi na mejno osebnostno motnjo
Jerica Radež, Peter Kapš
Uvid kot socialno psihološki fenomen
Vid Vodušek
Uvod v vidno-prostorske funkcije s praktičnimi primeri
Ana Bujišić, Sanja Roškar
eSinapsa, 2015-10
Difuzijsko magnetnoresonančno slikanje
Rok Berlot
Katja Pavšič
Radiološko izolirani sindrom - ali ga moramo poznati?
Matej Vouk, Katarina Šurlan Popovič
Kako izgledajo možgani, ki govorijo več jezikov?
Gašper Zupan
Nov pristop v rehabilitaciji - terapija s pomočjo psa
Mateja Drljepan
Pogled v maternico z magnetnoresonančno preiskavo
Taja Jordan, Tina Vipotnik Vesnaver
Saša Zorjan
Saša Zorjan
Nevroestetika: ko nevroznanost obišče galerijo
Anja Voljavec, Hana Hawlina, Nika Vrabič
Ali so psihogeni neepileptični napadi res psihogeni?
Saška Vipotnik, Gal Granda
Kako nam lahko glasna glasba »vzame« sluh in povzroči tinitus
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-11
Mara Bresjanac
Kako ultrazvok odpira pot v možgane
Kaja Kolmančič
Kako je epigenetika spremenila nevroznanost
Metka Ravnik Glavač
Ondinino prekletstvo ali sindrom prirojene centralne hipoventilacije
Katja Pavšič, Barbara Gnidovec Stražišar, Janja Pretnar Oblak, Fajko F. Bajrović
Zika virus in magnetnoresonančna diagnostika nepravilnosti osrednjega živčevja pri plodu
Rok Banko, Tina Vipotnik Vesnaver
Motnje ravnotežja otrok in odraslih
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-12
Vloga magnetnoresonančne spektroskopije pri obravnavi možganskih tumorjev
Gašper Zupan, Katarina Šurlan Popovič
Tiskanje tridimenzionalnih modelov v medicini
Andrej Vovk
Aleš Oblak
Kevin Klarič
Sinestezija: umetnica, ki ne želi odrasti
Tisa Frelih
Računska psihiatrija: od nevroznanosti do klinike
Nastja Tomat
Kognitivni nadzor: od vsakdanjega življenja do bolezni
Vida Ana Politakis
eSinapsa, 2017-13
Internet: nadgradnja ali nadomestek uma?
Matej Perovnik
Vloga črevesnega mikrobioma pri odzivu na stres
Vesna van Midden
Stres pušča posledice tako na človeškem kot živalskem organizmu
Jasmina Kerčmar
Prikaz normalne anatomije in bolezenskih stanj obraznega živca z magnetno resonanco
Rok Banko, Matej Vrabec
Psihedelična izkušnja in njen zdravilni potencial
Anja Cehnar, Jona Basle
Vpliv hiperglikemije na delovanje možganov
Jasna Šuput Omladič, Simona Klemenčič
Nevrofibromatoza: napredujoče obolenje centralnega in perifernega živčevja
Nejc Steiner, Saba Battelino
Fenomen žrtvenega jagnja v dobi interneta
Dolores Trol
Tesnoba staršev in strategije spoprijemanja, ko pri otroku na novo odkrijejo epilepsijo
Daša Kocjančič, Petra Lešnik Musek, Vesna Krkoč, David Gosar
eSinapsa, 2017-14
Zakaj ne zapeljem s ceste, ko kihnem?
Anka Slana Ozimič, Grega Repovš
Možgani pod stresom: od celic do duševnih motenj
Nastja Tomat
Nobelova nagrada za odkritje molekularnih mehanizmov nadzora cirkadianih ritmov
Leja Dolenc Grošelj
Na sledi prvi vzročni terapiji Huntingtonove bolezni
Danaja Metul
Razlike med spoloma pri Parkinsonovi bolezni
Kaja Kolmančič
eSinapsa, 2018-15
Susceptibilno poudarjeno magnetnoresonančno slikanje pri bolniku z ALS
Alja Vičič, Jernej Avsenik, Rok Berlot
Sara Fabjan
Reverzibilni cerebralni vazokonstrikcijski sindrom – pot do diagnoze
Maja Cimperšek, Katarina Šurlan Popovič
Liam Korošec Hudnik
Kognitivno funkcioniranje pri izgorelosti
Marina Horvat
eSinapsa, 2019-16
Maša Čater
Saša Koprivec
Infekcije osrednjega živčnega sistema s flavivirusi
Maja Potokar
Raziskava: Kako depresija vpliva na kognitivne sposobnosti?
Vida Ana Politakis
Razvoj depresije pri otrocih z vidika navezovalnega vedenja
Neža Grgurevič
Sonja Prpar Mihevc
Umetno inteligentna nevroznanost: srečanje nevronskih mrež in možganske fiziologije
Kristijan Armeni
Čebelji strup pri preventivi nevrodegenerativnih bolezni in priložnost za klinično prakso
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2019-17
IgG4+ – skupni imenovalec diagnoz iz preteklosti
Cene Jerele, Katarina Šurlan Popovič
Nov molekulski mehanizem delovanja ketamina v astrocitih
Matjaž Stenovec
Praktični pristop k obravnavi utrujenosti in motenj spanja pri bolnikih z multiplo sklerozo
Nik Krajnc, Leja Dolenc Grošelj
Jure Pešak
eSinapsa, 2020-18
Bolezni spektra anti-MOG pri odraslih
Nik Krajnc
Samomor pod lupo nevroznanosti
Alina Holnthaner
eSinapsa, 2020-19
Ob mednarodnem dnevu znakovnih jezikov
Anka Slana Ozimič
Teorija obetov: kako sprejemamo tvegane odločitve
Nastja Tomat
Sara Fabjan
Matjaž Deželak
Nina Stanojević, Uroš Kovačič
Od človeških nevronov do možganskih organoidov – nova obzorja v nevroznanosti
Vesna M. van Midden
Splošna umetna inteligenca ali statistične jezikovne papige?
Kristijan Armeni
Zunajcelični vezikli kot prenašalci zdravilnih učinkovin preko krvno-možganske prepreke
Saša Koprivec
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2021-20
Migrena: starodavna bolezen, sodobni pristopi k zdravljenju
Eva Koban, Lina Savšek
Zgodnji razvoj socialnega vedenja
Vesna Jug
Nastja Tomat
Mikrosplet: povezovanje preko mikrobioma
Tina Tinkara Peternelj
Stimulacija možganov kot način zdravljenja depresije
Saša Kocijančič Azzaoui
eSinapsa, 2021-21
eSinapsa, 2022-22
Sodobni vidiki motenj hranjenja
Karin Sernec
Ples in gibalni dialog z malčki
Neva Kralj
Atul Gawande
Jezikovna funkcija pri Alzheimerjevi bolezni
Gašper Tonin
Dostava terapevtikov preko krvno-možganske pregrade
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2022-23
Akutni ishemični infarkt hrbtenjače pri zdravih otrocih – kaj lahko pove radiolog?
Katarina Šurlan Popovič, Barbara Šijaković
eSinapsa, 2023-24
Možganska omrežja pri nevrodegenerativnih boleznih
Tomaž Rus, Matej Perovnik
Morske živali kot navdih za nevroznanstvenike: morski konjiček, morski zajček in klobučnjak
Tina Bregant
Metoda Feldenkrais: gibanje in nevroplastičnost
Mateja Pate
Etično naravnana animalna nevroznanost
Maša Čater
Helena Motaln, Boris Rogelj
eSinapsa, 2023-25
Urban Košak, Damijan Knez, Anže Meden, Simon Žakelj, Jurij Trontelj, Jure Stojan, Maja Zakošek Pipan, Kinga Sałat idr.
eSinapsa, 2024-26
Naravno okolje kot vir zdravja in blagostanja
Karin Križman, Grega Repovš, Gaja Zager Kocjan, Gregor Geršak
Katja Peganc Nunčič, Damjan Osredkar
Tanja Goltnik
Ali je zgodnje vstajanje dedno?
Cene Skubic, Laura Plavc, Damjana Rozman, Leja Dolenc Grošelj
Kako razumeti agresivno vedenje med mladostniki in kako si razlagati izbruhe nasilja, ki smo jim v tujini in tudi že pri nas priča v zadnjem času? Kakšna je vloga agresije pri odraščanju in kje se stvari zalomijo, da se zdravo mladostniško preizkušanje mej konča v dolgoročnih travmah, socialni izključenosti, potrebi po dolgotrajnem zdravljenju ali celo smrti?
Antisocialno oz. slabše socializirano vedenje, ki se pri mladih kaže predvsem kot čustvene in vedenjske motnje ter hiperaktivnost, je pri mladostnikih (Svetovna zdravstvena organizacija, WHO, v to kategorijo uvršča mlade med 10. in 19. letom starosti) v porastu že vsaj zadnjih 25 let 1. Le delež mladostnikov, ki ima vedenjske težave, pa svoje vedenje stopnjuje do agresivnih ali celo nasilnih dejanj. Agresijo razumemo kot besedno ali fizično ravnanje, s katerim želimo nečemu ali nekomu škodovati. Agresija je lahko različnih stopenj, najbolj intenzivno in nepredvidljivo stopnjo agresije pa imenujemo nasilje, katerega primarni cilj je huje škodovati ali uničiti 1 2. Agresija oz. nasilje sta lahko usmerjena tako navzven, proti drugim, kot tudi proti sebi (samopoškodovanje, samomorilno nagnjenje). Lahko se pojavita kot posledici neustrezno usmerjenih občutkov jeze, lahko pa sta prisotni tudi brez spremljajočih občutkov jeze. Jeza je v osnovi normalno in zdravo čustvo, ki nas opozarja na oviro oz. nevarnost ali motivira k doseganju zastavljenih ciljev 3.
Agresija je v razvoju človeka od otroštva do odraslosti normalen in pričakovan vidik odraščanja, ki doseže vrhunec pri približno dveh letih starosti in se nato z vzgojo in socializacijo uravna oz. preusmeri v drugačne, za posameznika zdrave in za družbo sprejemljive oblike izražanja. Freud je predlagal, da je destruktivnost in nasilnost človeku inherentna in naj bi imela pomembno preživetveno vlogo, ljudje kot civilizirana bitja pa jo z različnimi procesi bolj ali manj uspešno omejimo oz. uravnamo in se jo naučimo izražati na družbeno sprejemljive načine 4. To teorijo podpirajo tudi sodobni razvojnopsihološki izsledki.
Eden od pomembnih dejavnikov tveganja za neustrezno usmerjanje jeze ter agresivno vedenje otrok in mladostnikov so motnje navezanosti. Otroci z varnim stilom navezanosti in materinskim nadzorom, izraženem s spodbujajočim in ljubečim usmerjanjem brez utrjevanja moči nad otrokovim vedenjem se bolj uspešno naučijo preusmerjati pozornost na manj frustrirajoče vidike okolja. Zavračajoče matere z agresivnim odzivanjem na frustracije v okolici pa ta vzorec prenesejo na svojega otroka 4 5. V raziskavi so Kochanska idr. 6 pokazali, da naj bi materino izkazovanje moči v smislu groženj, pritiskov, izražanja agresije in negativnih komentarjev zmanjšalo notranje občutke krivde, ki jo otroci občutijo po tem, ko kršijo določena pravila. Pozitivno usmerjeno, bolj čuteče izkazovanje vzgojne moči s strani mater je torej varovalni dejavnik, ki pripomore k večji sposobnosti otroka za občutenje krivde in prepoznavanje odgovornosti za svoja dejanja ter posledično večje motivacije za uravnavanje lastnega vedenja 6.
Po nekaterih teorijah naj bi bilo agresivno vedenje obratno sorazmerno sposobnosti, da se vživimo v mentalno stanje sočloveka. Ob zdravem odraščanju, ki krepi sposobnost mladostnika, da razvija empatijo, naj bi se tako zmožnosti za agresivne reakcije sorazmerno skrčile 4. Manjša sposobnost vživljanja v druge se lahko pojavi pri antisocialni ali narcisistični osebnostni strukturi ter pri razvitih ne-varnih stilih navezanosti. Pojavi se lahko pri izkušnjah, pri katerih so otroci občutili tesnobo ob vživljanju v subjektivne občutke pomembnih drugih, kadar so ti v odnosu do otroka čutili neprimerne ali nelagodne občutke. Taki otroci lahko delujejo brezčutni, socialno manj spretni in preokupirani s sabo, pri čemer pa gre pravzaprav za neustrezen obrambni mehanizem pred poistovetenjem s tesnobo drugega 4 5.
V iskanju nevrobioloških korelatov za razlago agresivnega vedenja se najpogosteje opazuje vedenjske spremembe pri posameznikih z lezijami v posameznih možganskih področjih ali možgansko slikovno diagnostiko antisocialnih posameznikov 7. Iz mnogih preučevanih primerov je znano, da lezije v orbitalnih in medialnih delih frontalnih režnjev lahko povzročijo spremembo osebnosti in izrazitejše agresivno vedenje 8. S slikovno diagnostiko pa so pri posameznikih z antisocialno osebnostno motnjo ter pri storilcih umorov ugotavljali zmanjšan volumen sive substance v različnih predelih frontalnega režnja in kaloznega korpusa, opažali pa so tudi asimetrijo med aktivnostjo nekaterih predelov leve in desne hemisfere, med drugim leve in desne amigdale 9 10.
Frontalni reženj je torej pomemben za obvladovanje impulzov in ustrezno uravnavanje agresivnega vedenja v odrasli dobi, pa tudi za kompleksno procesiranje informacij, dolgoročnejše načrtovanje in reševanje večplastnih problemov, kar je tesno povezano z razumevanjem subjektivnih stanj sebe in drugih ljudi. Predeli frontalnega režnja naj bi bili pomembni tudi za prepoznavanje čustvenih izrazov na obrazu drugih, ki nas lahko opozorijo, da se nekdo pripravlja na agresivno dejanje. Zgodnje prepoznavanje agresivne namere drugega omogoči hitro prilagoditev našega vedenja, da konflikt preprečimo oz. razrešimo brez uporabe nasilja 7.
Pri raziskovanju razvoja možganov zdravih otrok in mladostnikov so ugotovili, da bela substanca tekom odraščanja kontinuirano pridobiva na volumnu in je vedno bolj mielinizirana, medtem ko siva substanca tekom odraščanja spreminja svoj volumen in razporeditev v različnih regijah možganov 7. V prvih dveh letih življenja se siva substanca v hipokampusu izrazito in hitro poveča, v kasnejšem otroštvu in adolescenci pa njen volumen raste počasneje. Po drugi strani se volumen sive substance v prefrontalnem režnju povečuje počasi do približno 8. leta starosti in nato hitreje narašča med 8. in 14. letom starosti. V poznem mladostništvu pride do navideznega zmanjšanja sive substance v predelih prefrontalne skorje, kar odraža krčenje števila sinaps (angl. ‘prunning’) in krepitev mielinizacije 7 11. Docela pa prefrontalni korteks in povezave med njim in drugimi predeli možganov dozorijo šele nekje do 25. leta starosti. Povečano nagnjenje mladostnikov k agresivnemu vedenju in pomanjkljivo uravnavanje agresivnih vzgibov je torej v razvoju mladostnika zaradi nevrobioloških danosti do neke mere pričakovano in normalno stanje, ki se ga nato s pomočjo zdravih odnosov, okolice in zorenja možganov mladostnik nauči uravnavati idealno nekje do zgodnje odraslosti.
Kako bi torej lahko učinkovito pripomogli k učenju zdravega uravnavanja agresivnega vedenja pri mladostnikih, ki bi preprečilo izbruhe nasilja, ki pretresajo življenja posameznikov in vzbujajo zaskrbljenost v celotni družbi?
Pomembna je usposobljenost staršev in vzgojnih ustanov, da ustrezno socializirajo in podpirajo otroka ter usmerijo njegove agresivne tendence v družbeno sprejemljive in konstruktivne oblike vedenja. Pri tem je vedno bolj problematična tudi vloga pretirane uporabe elektronskih naprav in nenadzorovane uporabe interneta z nereguliranim dostopom do agresivnih vsebin med mladostniki in tudi že otroci 12. Zasvojenost z internetom je pomembno povezana z agresivnim vedenjem pri mladostnikih 13.
Da zmanjšamo agresivno vedenje pri mladih bi tako v družinskem kot v šolskem in širšem družbenem okolju morali spodbujati aktivnosti, ki krepijo sposobnost spoznavanja in razumevanja subjektivnih stanj sebe in drugih ljudi. K temu pomembno pripomore razvijanje dolgotrajnega odnosa z relativno zdravim stilom navezanosti. Ob pogosto težavnih odnosih v družinah agresivnih mladostnikov lahko tako korektivno izkušnjo zdrave navezanosti najlažje dosežemo z vzpostavitvijo psihoterapevtskega odnosa 4.
Problematika agresije in nasilja med mladimi je seveda širša in kompleksnejša kot je predstavljena v tem besedilu. Informacije, predstavljene tukaj, so namenjene osnovnemu razumevanju, da ima agresija v razvoju človeka svojo vlogo, s čimer morda postane manj strašljiva in jo lažje umestimo v razumevanje delovanja človeka in družbe.
Reebye P, Moretti M. Perspectives on Childhood and Adolescent Aggression. Can Child Adolesc Psychiatr Rev. 2005; 14(1): 2. ↩
Allen JJ, Anderson CA. (2017).The Wiley Handbook of Violence and Aggression. Aggression and Violence: Definitions and Distinctions. John Wiley & Sons, Ltd. doi: 10.1002/9781119057574.whbva001 ↩
Williams R. Anger as a Basic Emotion and Its Role in Personality Building and Pathological Growth: The Neuroscientific, Developmental and Clinical Perspectives. Front Psychol. 2017; 8: 1950. doi: 10.3389/fpsyg.2017.01950 ↩
Fonagy P. Towards a developmental understanding of violence. BJPsych. 2003; 183(3): 190-192. doi: 10.1192/bjp.183.3.190 ↩
Muarifah A, Mashar R, Hashim IHM, et al. Aggression in Adolescents: The Role of Mother-Child Attachment and Self-Esteem. Behav Sci (Basel). 2022; 12(5): 147. doi: 10.3390/bs12050147 ↩
Kochanska G, Gross JN, Lin MH, et al. Guilt in young children: development, determinants, and relations with a broader system of standards. Child Dev. 2002;73(2):461-82. doi: 10.1111/1467-8624.00418 ↩
Paus T. Mapping Brain Development and Aggression. Can Child Adolesc Psychiatr Rev. 2005; 14(1): 10–15. ↩
Brower MC, Price BH. Neuropsychiatry of frontal lobe dysfunction in violent and criminal behaviour: a critical review. J Neurol Neurosurg Psychiatry. 200;71(6):720-6. doi: 10.1136/jnnp.71.6.720 ↩
Raine A, Lencz T, Bihrle S, et al. Reduced prefrontal gray matter volume and reduced autonomic activity in antisocial personality disorder. Arch Gen Psychiatry. 2000;57(2):119-27. doi: 10.1001/archpsyc.57.2.119 ↩
Raine A, Buchsbaum M, LaCasse L. Brain abnormalities in murderers indicated by positron emission tomography. Biol Psychiatry. 1997;42(6):495-508. doi: 10.1016/S0006-3223(96)00362-9 ↩
Paus T. Mapping brain maturation and cognitive development during adolescence. Trends Cogn Sci. 2005;9(2):60-8. doi: 10.1016/j.tics.2004.12.008 ↩
Rowell Huesmann L. The Impact of Electronic Media Violence: Scientific Theory and Research. J Adolesc Health. 2007;41(6):6-13. doi: 10.1016/j.jadohealth.2007.09.005 ↩
Lim JA, Reum Gwak A, Park SM, et al. Are Adolescents with Internet Addiction Prone to Aggressive Behavior? The Mediating Effect of Clinical Comorbidities on the Predictability of Aggression in Adolescents with Internet Addiction. Cyberpsychol Behav Soc Netw. 2015; 18(5): 260–267. doi: 10.1089/cyber.2014.0568 ↩
Nika Jerman, dr. med.
Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna