Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Stimulacija možganov kot način zdravljenja depresije
članki
eSinapsa, 2011-1
Zvezdan Pirtošek
Eksoskeleti – inteligentne bionske naprave
Marko Munih
O aktualnih dilemah draženja globokih možganskih struktur pri obsesivno - kompulzivni motnji
Nadja Jarc
Sledite svojo srečo ... z iPhone
Urban Kordeš
eSinapsa, 2011-2
Renata Salecl
Gašper Tkačik
Astrociti – spregledane zvezde nevrobiologije
Marko Kreft, Robert Zorec
Sašo Dolenc
Meditacija - malo truda, veliko koristi
Luka Dimic
eSinapsa, 2011-3
Mara Bresjanac
Martina Starc
Rok Berlot
Varnost uporabe generičnih protiepileptičnih zdravil
Mojca Kržan, Matevž Kržan
Možgani, računalniki - nekaj vmes
Miha Pelko
eSinapsa, 2012-4
Ali so moški in ženski možgani različni?
Gregor Majdič
O kognitivnih motnjah pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo
Dejan Georgiev
Akutno možgansko kap lahko uspešno zdravimo
Nina Vujasinovič, Bojana Žvan
Vloga nevropsihološke diagnostike pri odkrivanju zgodnjih znakov alzheimerjeve bolezni
Simon Brezovar
eSinapsa, 2013-5
Subarahnoidna krvavitev zaradi tromboze venskih sinusov
Mateja Repar, Anita Resman Gašperčič
Srečanje dveh velikanov: možganov in imunskega sistema
Matej Markota
Novo odkritje na področju sporadičnih prionskih bolezni
Jana Jerše, Nadja Jarc
Učinek placeba brez lažnih zdravil in zavajanja
Mara Bresjanac
eSinapsa, 2013-6
Odstranjevanje možganskih tumorjev pri budnem bolniku
Andrej Vranič, Jasmina Markovič, Blaž Koritnik
Zmedena bolnica, ki nič ne vidi ali PRES
Manja Hribar, Vid Zgonc
Manja Hribar
Sistemska skleroza in ishemična možganska kap - vzročna povezanost ali le koincidenca?
Mateja Repar, Janja Pretnar Oblak
Netravmatska lokalizirana konveksitetna subarahnoidna krvavitev
Mateja Repar, Fajko F. Bajrović
Klemen Grabljevec
Z omejevanjem spodbujajoča terapija pri bolnikih po nezgodni možganski poškodbi
Dejana Zajc, Klemen Grabljevec
eSinapsa, 2014-7
Možgani v mreži navezanosti, ki nas zaznamuje
Barbara Horvat
Vpliv senzoričnega dotoka na uglasitev možganskih povezav
Peter Gradišnik
Človeški konektom ali kakšne so zveze v naših možganih
Blaž Koritnik
Niko Lah
Torkove delavnice za osnovnošolce
Mateja Drolec Novak, Vid V. Vodušek
Da ne pozabim! Tehnike za pomladitev spomina
Klara Tostovršnik, Hana Hawlina
Površina socialne nevroznanosti
Manuel Kuran
Clarity - bistri možgani Karla Deisserotha
Gregor Belušič
Barbara Gnidovec Stražišar
Bojana Žvan
Nevroplastičnost po možganski kapi
Marjan Zaletel
Klinično psihološka obravnava pacientov po možganski kapi in podpora pri vračanju na delovno mesto
Barbara Starovasnik Žagavec
Možgani: organ, s katerim ljubimo
Andraž Matkovič
Marija Šoštarič Podlesnik
Gibalno-kognitivna vadba: praktična delavnica
Mitja Gerževič, Marina Dobnik
Anton Grad
Nevrologija, imunologija, psihiatrija …
Bojan Rojc
Andraž Stožer, Janez Bregant
Dominika Novak Pihler
Možganska kap – »kako ostati v omrežju?«
Nina Ozimic
Klara Tostovršnik
eSinapsa, 2014-8
Znotrajžilno zdravljenje možganskih anevrizem
Tamara Gorjanc, Dimitrij Lovrič
Obravnava hladnih možganskih anevrizem
Bojana Žvan, Janja Pretnar Oblak
Ali deklice z Rettovim sindromom govorijo z očmi?
Anka Slana, Urška Slana
Progresivna multifokalna encefalopatija
Urša Zabret, Katarina Šurlan Popovič
Ne ubijaj – poskusi na živalih
Martina Perše
Poizkusi na živalih - za in proti
Simon Horvat
eSinapsa, 2015-9
Kako deluje navigacijski sistem v naših možganih
Simon Brezovar
Vsakodnevno delo slepe osebe / s slepo osebo
Denis Kamnar
Uroš Marušič
Manca Tekavčič Pompe
Toni Pustovrh
Marko Hawlina
Od svetlobe do podobe ali kako vidijo svet naši možgani
Simon Brezovar
Janja Hrastovšek
Zala Kurinčič
Pogledi na mejno osebnostno motnjo
Jerica Radež, Peter Kapš
Uvid kot socialno psihološki fenomen
Vid Vodušek
Uvod v vidno-prostorske funkcije s praktičnimi primeri
Ana Bujišić, Sanja Roškar
eSinapsa, 2015-10
Difuzijsko magnetnoresonančno slikanje
Rok Berlot
Katja Pavšič
Radiološko izolirani sindrom - ali ga moramo poznati?
Matej Vouk, Katarina Šurlan Popovič
Kako izgledajo možgani, ki govorijo več jezikov?
Gašper Zupan
Nov pristop v rehabilitaciji - terapija s pomočjo psa
Mateja Drljepan
Pogled v maternico z magnetnoresonančno preiskavo
Taja Jordan, Tina Vipotnik Vesnaver
Saša Zorjan
Saša Zorjan
Nevroestetika: ko nevroznanost obišče galerijo
Anja Voljavec, Hana Hawlina, Nika Vrabič
Ali so psihogeni neepileptični napadi res psihogeni?
Saška Vipotnik, Gal Granda
Kako nam lahko glasna glasba »vzame« sluh in povzroči tinitus
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-11
Mara Bresjanac
Kako ultrazvok odpira pot v možgane
Kaja Kolmančič
Kako je epigenetika spremenila nevroznanost
Metka Ravnik Glavač
Ondinino prekletstvo ali sindrom prirojene centralne hipoventilacije
Katja Pavšič, Barbara Gnidovec Stražišar, Janja Pretnar Oblak, Fajko F. Bajrović
Motnje ravnotežja otrok in odraslih
Nejc Steiner, Saba Battelino
Zika virus in magnetnoresonančna diagnostika nepravilnosti osrednjega živčevja pri plodu
Rok Banko, Tina Vipotnik Vesnaver
eSinapsa, 2016-12
Vloga magnetnoresonančne spektroskopije pri obravnavi možganskih tumorjev
Gašper Zupan, Katarina Šurlan Popovič
Tiskanje tridimenzionalnih modelov v medicini
Andrej Vovk
Aleš Oblak
Kevin Klarič
Sinestezija: umetnica, ki ne želi odrasti
Tisa Frelih
Računska psihiatrija: od nevroznanosti do klinike
Nastja Tomat
Kognitivni nadzor: od vsakdanjega življenja do bolezni
Vida Ana Politakis
eSinapsa, 2017-13
Internet: nadgradnja ali nadomestek uma?
Matej Perovnik
Vloga črevesnega mikrobioma pri odzivu na stres
Vesna van Midden
Stres pušča posledice tako na človeškem kot živalskem organizmu
Jasmina Kerčmar
Prikaz normalne anatomije in bolezenskih stanj obraznega živca z magnetno resonanco
Rok Banko, Matej Vrabec
Psihedelična izkušnja in njen zdravilni potencial
Anja Cehnar, Jona Basle
Vpliv hiperglikemije na delovanje možganov
Jasna Šuput Omladič, Simona Klemenčič
Nevrofibromatoza: napredujoče obolenje centralnega in perifernega živčevja
Nejc Steiner, Saba Battelino
Fenomen žrtvenega jagnja v dobi interneta
Dolores Trol
Tesnoba staršev in strategije spoprijemanja, ko pri otroku na novo odkrijejo epilepsijo
Daša Kocjančič, Petra Lešnik Musek, Vesna Krkoč, David Gosar
eSinapsa, 2017-14
Zakaj ne zapeljem s ceste, ko kihnem?
Anka Slana Ozimič, Grega Repovš
Nobelova nagrada za odkritje molekularnih mehanizmov nadzora cirkadianih ritmov
Leja Dolenc Grošelj
Možgani pod stresom: od celic do duševnih motenj
Nastja Tomat
Na sledi prvi vzročni terapiji Huntingtonove bolezni
Danaja Metul
Razlike med spoloma pri Parkinsonovi bolezni
Kaja Kolmančič
eSinapsa, 2018-15
Susceptibilno poudarjeno magnetnoresonančno slikanje pri bolniku z ALS
Alja Vičič, Jernej Avsenik, Rok Berlot
Sara Fabjan
Reverzibilni cerebralni vazokonstrikcijski sindrom – pot do diagnoze
Maja Cimperšek, Katarina Šurlan Popovič
Liam Korošec Hudnik
Kognitivno funkcioniranje pri izgorelosti
Marina Horvat
eSinapsa, 2019-16
Maša Čater
Saša Koprivec
Infekcije osrednjega živčnega sistema s flavivirusi
Maja Potokar
Raziskava: Kako depresija vpliva na kognitivne sposobnosti?
Vida Ana Politakis
Razvoj depresije pri otrocih z vidika navezovalnega vedenja
Neža Grgurevič
Sonja Prpar Mihevc
Umetno inteligentna nevroznanost: srečanje nevronskih mrež in možganske fiziologije
Kristijan Armeni
Čebelji strup pri preventivi nevrodegenerativnih bolezni in priložnost za klinično prakso
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2019-17
IgG4+ – skupni imenovalec diagnoz iz preteklosti
Cene Jerele, Katarina Šurlan Popovič
Nov molekulski mehanizem delovanja ketamina v astrocitih
Matjaž Stenovec
Praktični pristop k obravnavi utrujenosti in motenj spanja pri bolnikih z multiplo sklerozo
Nik Krajnc, Leja Dolenc Grošelj
Jure Pešak
eSinapsa, 2020-18
Bolezni spektra anti-MOG pri odraslih
Nik Krajnc
Samomor pod lupo nevroznanosti
Alina Holnthaner
eSinapsa, 2020-19
Ob mednarodnem dnevu znakovnih jezikov
Anka Slana Ozimič
Teorija obetov: kako sprejemamo tvegane odločitve
Nastja Tomat
Sara Fabjan
Matjaž Deželak
Nina Stanojević, Uroš Kovačič
Od človeških nevronov do možganskih organoidov – nova obzorja v nevroznanosti
Vesna M. van Midden
Splošna umetna inteligenca ali statistične jezikovne papige?
Kristijan Armeni
Zunajcelični vezikli kot prenašalci zdravilnih učinkovin preko krvno-možganske prepreke
Saša Koprivec
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2021-20
Migrena: starodavna bolezen, sodobni pristopi k zdravljenju
Eva Koban, Lina Savšek
Zgodnji razvoj socialnega vedenja
Vesna Jug
Nastja Tomat
Mikrosplet: povezovanje preko mikrobioma
Tina Tinkara Peternelj
Stimulacija možganov kot način zdravljenja depresije
Saša Kocijančič Azzaoui
eSinapsa, 2021-21
eSinapsa, 2022-22
Sodobni vidiki motenj hranjenja
Karin Sernec
Ples in gibalni dialog z malčki
Neva Kralj
Atul Gawande
Jezikovna funkcija pri Alzheimerjevi bolezni
Gašper Tonin
Dostava terapevtikov preko krvno-možganske pregrade
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2022-23
Akutni ishemični infarkt hrbtenjače pri zdravih otrocih – kaj lahko pove radiolog?
Katarina Šurlan Popovič, Barbara Šijaković
eSinapsa, 2023-24
Možganska omrežja pri nevrodegenerativnih boleznih
Tomaž Rus, Matej Perovnik
Morske živali kot navdih za nevroznanstvenike: morski konjiček, morski zajček in klobučnjak
Tina Bregant
Metoda Feldenkrais: gibanje in nevroplastičnost
Mateja Pate
Etično naravnana animalna nevroznanost
Maša Čater
Helena Motaln, Boris Rogelj
eSinapsa, 2023-25
Urban Košak, Damijan Knez, Anže Meden, Simon Žakelj, Jurij Trontelj, Jure Stojan, Maja Zakošek Pipan, Kinga Sałat idr.
eSinapsa, 2024-26
Naravno okolje kot vir zdravja in blagostanja
Karin Križman, Grega Repovš, Gaja Zager Kocjan, Gregor Geršak
Katja Peganc Nunčič, Damjan Osredkar
Tanja Goltnik
Ali je zgodnje vstajanje dedno?
Cene Skubic, Laura Plavc, Damjana Rozman, Leja Dolenc Grošelj
Depresija je v večini ponavljajoča se motnja, saj 50–80 % pacientov, ki so sicer prejeli psihiatrično oskrbo, doživi vsaj še eno epizodo. V povprečju imajo osebe z depresijo štiri epizode bolezni v življenju 1. Približno tretjina ljudi z depresivno motnjo lahko razvije kronični potek motnje, kar zmanjša kvaliteto življenja in poveča stroške zdravljenja. Depresija v Evropski uniji predstavlja 7,2 % bremena bolezni 2.
Zdravljenje depresije sprva navadno poteka z antidepresivi. Če odgovor na zdravilo po štirih tednih še ni zadovoljiv, lahko antidepresiv zamenjamo. Za na zdravljenje rezistentno depresijo je značilna neodzivnost na dva različna antidepresiva v primernem odmerku in v predpisanem časovnem obdobju 3. Vendar je odzivnost na antidepresive prvega izbora okoli 40–60% in remisija dosežena pri približno tretjini pacientov 4. Zato obstajajo tudi drugi (nefarmakološki) pristopi k zdravljenju depresije. Med nefarmakološke pristope sodi npr. psihoterapija, poznane pa so tudi različne tehnike stimulacije možganov, ki se jim bomo natančneje posvetili v tem članku. Med te tehnike spadajo elektrokonvulzivna terapija (ECT), ponavljajoča transkranialna magnetna stimulacija (rTMS), stimulacija vagusnega živca (VNS), globoka možganska stimulacija (DBS) in transkranialna stimulacija z enosmernim električnim tokom (tDCS) 5. TMS in tDCS sta za v Sloveniji dostopni samo v raziskovalne namene v skladu z evropskimi priporočili, medtem ko terapija z ECT v Sloveniji še ni na voljo 5 6 7.
Elektrokonvulzivno terapijo, ki je znana tudi pod imenom elektrošok terapija, je ameriška Uprava za hrano in zdravila (FDA) odobrila že leta 1976 8. Uporablja se za zdravljenje hude depresivne motnje, bipolarne motnje in katatonije 9. Naprava je sestavljena iz generatorja električnih pulzev ter elektrod, preko katerih steče kratek (100 milisekund), a intenziven električni tok skozi pacientove možgane, kar povzroči terapevtski epileptični napad. ECT terapija se izvaja v splošni anesteziji pod nadzorom anesteziologa. Pred začetkom terapije pacient prejme tudi mišični relaksant, ki zmanjša mišične krče ob napadu in prepreči morebitne poškodbe. Neželeni učinki so lahko podobni stranskim učinkom kratke splošne anestezije. Drugi neželeni učinki so tudi zmedenost in prehodna izguba spomina. ECT je danes veliko varnejša metoda kot v preteklosti, vendar jo kljub temu še vedno spremlja močna stigma 10. Natančen mehanizem preko katerega ECT izboljša simptome depresije je slabo poznan. Teorije o mehanizmu delovanja ECT zajemajo t. i. antikonvulzivno hipotezo in hipotezo nevrotrofičnega učinka. Antikonvulzivna hipoteza temelji na tem, da se pojava povečanja praga za pojav napada in skrajšanje trajanja napada, ki se pojavita tekom apliciranja serije ECT terapij, povezujeta z terapevtskimi učinki ECT. Ob tem pride do zmanjšane perfuzije in metabolizma ter povečane koncentracije inhibitornih metabolitov predvsem v frontalnem predelu. Antikonvulzivno teorijo dopolnjuje hipoteza nevrotrofičnega učinka, ki temelji na raziskavah, ki kažejo na kratko- in dolgoročne nevrotrofične učinke, primarno v medialnih temporalnih režnjih. Analiza raziskav, ki je zajela 26 študij od leta 2002 do 2013, je podprla obe hipotezi. Pokazala je tudi, da je pri posameznikih, pri katerih je prišlo do sprememb v perfuziji, ne pa tudi do nevrotrofičnih sprememb, obstajala večja možnost ponovitve bolezni kot pri tistih, pri katerih je prišlo tudi do slednjih 11. V meta-analizi leta 2012 so ugotavljali, da je bila remisija po uporabi ECT okoli 50 % za unipolarno depresijo in 53 % za paciente z bipolarno motnjo 12. Med načini zdravljenja hude depresije pri nosečnicah je ECT eden od manj nevarnih ukrepov za plod 13.
Transkranialna magnetna stimulacija je novejša ne-invazivna metoda, ki jo je leta 2008 FDA odobrila za zdravljenje depresije 14. Naprava je sestavljena iz pulznega generatorja in je povezana z magnetno tuljavo, ki jo položimo na specifično mesto na glavi. Generator ustvarja električni tok v tuljavi, ki povzroči nastanek magnetnega polja v njej. Magnetno polje nato ustvari električni naboj, potreben za stimulacijo možganov, vendar impulz lahko doseže samo površinski del možganov (okoli 2-3 cm oddaljenosti od naprave). TMS ima znanih veliko podobnih učinkov, kot jih vidimo ob uporabi ECT. To so recimo povišan monoaminski obrat, povišane vrednosti možganskega nevrotrofičnega faktorja in normalizacija hipotalamo-hipofizno-adrenalne osi 15. Metoda je dokaj varna, brez dolgotrajnih stranskih učinkov. Raziskave niso poročale o trajnih nevroloških, kognitivnih ali srčno-žilnih posledicah. V klinični študiji so potrdili 58 % odziv na TMS terapijo in remisijo v 37 %. Subjektivne ocene pacientov so se skladale s tem odzivom, medtem ko so remisijo ocenjevali v 28 % 16. Neželeni učinek je lahko epileptični napad, vendar naj bi bilo tveganje zanj manjše od 0,5 % 14. Drugi neželeni učinki so omedlevica, bolečina, glavobol, začasna izguba sluha, hipomanija, kognitivna sprememba in indukcija električnega toka v napravah, kot je recimo srčni spodbujevalnik 15.
Stimulacija vagusnega živca je invazivna metoda, ki jo je FDA odobrila leta 2005 za zdravljenje hude in ponavljajoče se unipolarne depresije in bipolarne motnje. Sestavni deli naprave so pulzni generator in elektrode. Elektrode je potrebno vsaditi pod kožo, tako da so v kontaktu z vagusnim živcem in lahko ostanejo pod kožo do 8 let. Podobno kot pri bolj znani metodi lajšanja bolečine s transkutano električno stimulacijo živcev (TENS), tudi tukaj poskušamo vplivati na nevronske povezave po načelu “od spodaj navzgor”. S tem, ko se z elektrodami stimulira vagusni živec v vratu, ta prenese impulze do možganskega debla v dve področji: locus coeruleus, ki je odgovoren za izločanje noradrenalina, in dorzalni raphe nucleus, ki je odgovoren za izločanje serotonina 17. V multicentrični študiji so primerjali antidepresivno terapijo z antidepresivno terapijo, ki ji je bil pridružen VNS. Pacienti, ki so se bolje odzvali na kombinirano terapijo po 24 tednih, so imeli večjo možnost boljšega odziva tudi po 48 in 96 tednih. Pri kombinirani terapiji antidepresiva z VNS so ugotavljali boljši odziv in dlje trajajočo remisijo 18. Neželeni učinki so lahko kašelj in dispneja, ki so kratkotrajni, le hripavost lahko vztraja dlje časa. Med druge neželene učinke sodita hipomanija in manija (ki sta tudi pojenjali ob znižanju intenzitete stimulacije ali pa samodejno). Glede na dosedanje študije VNS nima učinkov na kognicijo, kot tudi ne na psihomotorične sposobnosti, jezik in druge funkcije 17. Pojavljajo pa se stranski učinki, ki so vezani na sam kirurški poseg in tehniko (prehodna pareza leve glasilke). Asistolija je redka (0,1 %), vendar je ena izmed resnejših možnih zapletov. Zaradi stranskih učinkov so razvili tudi neinvazivni VNS oziroma transkutani VNS (tVNS). Elektrode so v tem primeru postavljene na uho, saj se glede na anatomske študije na ušesu nahaja edini prostor, kjer je aferentni del vagusnega živca 19.
Globoka možganska stimulacija je nevrokirurški poseg, kjer se stereotaktično vsadi elektrode v specifične predele možganov. Položaj elektrod določimo na podlagi simptomov, ki jih poskušamo zdraviti. FDA je odobrila DBS za zdravljenje motenj gibanja, Parkinsonove bolezni, esencialnega tremorja in distonije. Uporablja se tudi v raziskovalne namene zdravljenja nevropsihiatričnih bolezni. Te elektrode so povezane s podkožnim pulznim generatorjem, ki nadzoruje stimulacijo, in je v bistvu vir energije za celoten DBS sistem 20. V raziskavah so ugotavljali, da DBS pomembno olajša simptome depresije, tudi po enem letu. Vendar se pri stimulaciji pojavlja veliko neželenih učinkov, ki pa niso nujno v povezavi s stimulacijo samo po sebi 21. Možni stranski učinki so okužbe, krvavitev, perioperativni glavobol in epileptični napad ter težave vezane na akutno ali kronično stimulacijo. Lahko pride tudi do poškodbe žice med elektrodo in napravo 20.
Stimulacija s transkranialnim enosmernim električnim tokom je nekonvulzivna možganska stimulacija, ki ni invazivna in uporablja enosmerni električni tok, ki teče med anodo in katodo oziroma dvema površinskima elektrodama. Električni tok spremeni membranski potencial živčnih celic v možganih in s tem spremeni področno hitrost depolarizacije nevronov. S tem se spremeni kortikalna aktivnost za naslednjih nekaj ur po stimulaciji 22. Predvideva se, da deluje na plastičnost možganov in preko tega mehanizma popravlja spremembe v možganih, ki so nastale pri depresiji. Ugotavljali so pozitivne učinke tDCS pri zdravljenju depresije in shizofrenije, kot tudi pri rehabilitaciji po kapi 23. V sistematičnih pregledih, kjer so primerjali efektivnost tDCS glede na kontrolne skupine, so pri zdravljenju bipolarne depresije ugotovili veliko večjo učinkovitost zdravljenja kot pri depresiji 24 25. Ima blage do zmerne stranske učinke, vključno s srbečico pod elektrodo, blagi glavobol, mravljinčenje, pekoč občutek, neugodje na mestu stimulacije in občasno nihanje razpoloženja 23. V primerjalni študiji so dokazali, da ima metoda enak, vendar hitrejši učinek kot antidepresiv fluoksetin in da ima z antidepresivi sinergistični učinek 22.
Raziskovanje na področju nefarmakološkega zdravljenja pri nevropsihiatričnih boleznih je nenehno v pogonu, kjer se poskuša odkriti nove in inovativne načine zdravljenja. V maju 2020 je bila objavljena raziskava, kjer so raziskovalci z namenom zdravljena depresije in obsesivno-kompulzivne motnje uspešno opravili nevrokirurško ablativno operacijo, brez da bi uporabili skalpel. Namesto tega so s posebnim ultrazvokom pod vodstvom magnetne resonance opravili bilateralno anteriorno kapsulotomijo. Sicer je šlo za majhno študija z vzorcem 12 pacientov, vendar jih je polovica poročala o izboljšanju kvalitete življenja 26. Ob tako hitrem tehnološkem napredku je težko napovedati na kakšen način bomo zdravili depresijo v prihodnosti.
Gilmer WS, Trivedi MH, Rush AJ, et al. Factors associated with chronic depressive episodes: a preliminary report from the STAR-D project. Acta Psychiatr Scand. 2005;112(6):425-433. doi:10.1111/j.1600-0447.2005.00633.x ↩
Murray CJ, Vos T, Lozano R, et al. Disability-adjusted life years (DALYs) for 291 diseases and injuries in 21 regions, 1990-2010: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2010 [published correction appears in Lancet. 2013 Feb 23;381(9867):628. AlMazroa, Mohammad A [added]; Memish, Ziad A [added]]. Lancet. 2012;380(9859):2197-2223. doi:10.1016/S0140-6736(12)61689-4 ↩
Bennabi D, Charpeaud T, Yrondi A, et al. Clinical guidelines for the management of treatment-resistant depression: French recommendations from experts, the French Association for Biological Psychiatry and Neuropsychopharmacology and the fondation FondaMental. BMC Psychiatry. 2019;19(1):262. Published 2019 Aug 28. doi:10.1186/s12888-019-2237-x ↩
Trivedi MH, Rush AJ, Wisniewski SR, et al. Evaluation of outcomes with citalopram for depression using measurement-based care in STAR*D: implications for clinical practice. Am J Psychiatry. 2006;163(1):28-40. doi:10.1176/appi.ajp.163.1.28 ↩
Novak Šarotar B, Bon J, Pregelj P et al. Elektrokonvulzivna terapija v Sloveniji – kje smo?. VICEVERSA. 2017;(63):20-23. http://www.zpsih.si/media/documents/VV63.pdf. Accessed August 26, 2020. ↩
Bizovičar N. Uporaba transkranialne stimulacije z direktnim električnim tokom pri otrocih in mladostnikih. Rehabilitacija (Ljubljana). 2017;16(1):30-37. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUFAZEKF. Accessed August 26, 2020 ↩
Lefaucheur JP, Aleman A, Baeken C, et al. Corrigendum to “Evidence-based guidelines on the therapeutic use of repetitive transcranial magnetic stimulation (rTMS): An update (2014-2018)” [Clin. Neurophysiol. 131 (2020) 474-528]. Clin Neurophysiol. 2020;131(5):1168-1169. doi:10.1016/j.clinph.2020.02.003 ↩
McDonald WM, Weiner RD, Fochtmann LJ, McCall WV. The FDA and ECT. J ECT. 2016;32(2):75-77. doi:10.1097/YCT.0000000000000326 ↩
TITLE 21—FOOD AND DRUGS 21CFR882.5940. Vol 882.5940 Electroconvulsive therapy device. https://www.accessdata.fda.gov/scripts/cdrh/cfdocs/cfcfr/CFRSearch.cfm?fr=882.5940: Food and Drug Administration (FDA); 2018. ↩
Kerner N, Prudic J. Current electroconvulsive therapy practice and research in the geriatric population. Neuropsychiatry (London). 2014;4(1):33-54. doi:10.2217/npy.14.3 ↩
Abbott CC, Gallegos P, Rediske N, Lemke NT, Quinn DK. A review of longitudinal electroconvulsive therapy: neuroimaging investigations. J Geriatr Psychiatry Neurol. 2014;27(1):33-46. doi:10.1177/0891988713516542 ↩
Dierckx B, Heijnen WT, van den Broek WW, Birkenhäger TK. Efficacy of electroconvulsive therapy in bipolar versus unipolar major depression: a meta-analysis. Bipolar Disord. 2012;14(2):146-150. doi:10.1111/j.1399-5618.2012.00997.x ↩
Pompili M, Dominici G, Giordano G, et al. Electroconvulsive treatment during pregnancy: a systematic review. Expert Rev Neurother. 2014;14(12):1377-1390. doi:10.1586/14737175.2014.972373 ↩
George MS, Post RM. Daily left prefrontal repetitive transcranial magnetic stimulation for acute treatment of medication-resistant depression. Am J Psychiatry. 2011;168(4):356-364. doi:10.1176/appi.ajp.2010.10060864 ↩
Rossi S, Hallett M, Rossini PM, Pascual-Leone A; Safety of TMS Consensus Group. Safety, ethical considerations, and application guidelines for the use of transcranial magnetic stimulation in clinical practice and research. Clin Neurophysiol. 2009;120(12):2008-2039. doi:10.1016/j.clinph.2009.08.016 ↩
Carpenter LL, Janicak PG, Aaronson ST, et al. Transcranial magnetic stimulation (TMS) for major depression: a multisite, naturalistic, observational study of acute treatment outcomes in clinical practice. Depress Anxiety. 2012;29(7):587-596. doi:10.1002/da.21969 ↩
O’Reardon JP, Cristancho P, Peshek AD. Vagus Nerve Stimulation (VNS) and Treatment of Depression: To the Brainstem and Beyond. Psychiatry (Edgmont). 2006;3(5):54-63. ↩
Berry SM, Broglio K, Bunker M, Jayewardene A, Olin B, Rush AJ. A patient-level meta-analysis of studies evaluating vagus nerve stimulation therapy for treatment-resistant depression. Med Devices (Auckl). 2013;6:17-35. doi:10.2147/MDER.S41017 ↩
Fang J, Rong P, Hong Y, et al. Transcutaneous Vagus Nerve Stimulation Modulates Default Mode Network in Major Depressive Disorder. Biol Psychiatry. 2016;79(4):266-273. doi:10.1016/j.biopsych.2015.03.02 ↩
Delaloye S, Holtzheimer PE. Deep brain stimulation in the treatment of depression. Dialogues Clin Neurosci. 2014;16(1):83-91. ↩
Zhou C, Zhang H, Qin Y, et al. A systematic review and meta-analysis of deep brain stimulation in treatment-resistant depression. Prog Neuropsychopharmacol Biol Psychiatry. 2018;82:224-232. doi:10.1016/j.pnpbp.2017.11.012 ↩
Li MS, Du XD, Chu HC, et al. Delayed effect of bifrontal transcranial direct current stimulation in patients with treatment-resistant depression: a pilot study. BMC Psychiatry. 2019;19(1):180. Published 2019 Jun 11. doi:10.1186/s12888-019-2119-2 ↩
Bennabi D, Haffen E. Transcranial Direct Current Stimulation (tDCS): A Promising Treatment for Major Depressive Disorder?. Brain Sci. 2018;8(5):81. Published 2018 May 6. doi:10.3390/brainsci8050081 ↩
Berlim MT, Van den Eynde F, Daskalakis ZJ. Clinical utility of transcranial direct current stimulation (tDCS) for treating major depression: a systematic review and meta-analysis of randomized, double-blind and sham-controlled trials. J Psychiatr Res. 2013;47(1):1-7. ↩
Dondé C, Amad A, Nieto I, et al. Transcranial direct-current stimulation (tDCS) for bipolar depression: A systematic review and meta-analysis. Prog Neuropsychopharmacol Biol Psychiatry. 2017;78:123-131. doi:10.1016/j.pnpbp.2017.05.021 ↩
Davidson B, Hamani C, Rabin JS, et al. Magnetic resonance-guided focused ultrasound capsulotomy for refractory obsessive compulsive disorder and major depressive disorder: clinical and imaging results from two phase I trials [published online ahead of print, 2020 May 14]. Mol Psychiatry. 2020;10.1038/s41380-020-0737-1. doi:10.1038/s41380-020-0737-1 ↩
Saša Kocijančič Azzaoui
doktorska študentka Biomedicine
dr.med., specializantka psihiatrije
Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani