Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Jezikovna funkcija pri Alzheimerjevi bolezni
članki
eSinapsa, 2011-1
Zvezdan Pirtošek
Eksoskeleti – inteligentne bionske naprave
Marko Munih
O aktualnih dilemah draženja globokih možganskih struktur pri obsesivno - kompulzivni motnji
Nadja Jarc
Sledite svojo srečo ... z iPhone
Urban Kordeš
eSinapsa, 2011-2
Renata Salecl
Gašper Tkačik
Astrociti – spregledane zvezde nevrobiologije
Marko Kreft, Robert Zorec
Sašo Dolenc
Meditacija - malo truda, veliko koristi
Luka Dimic
eSinapsa, 2011-3
Mara Bresjanac
Martina Starc
Rok Berlot
Varnost uporabe generičnih protiepileptičnih zdravil
Mojca Kržan, Matevž Kržan
Možgani, računalniki - nekaj vmes
Miha Pelko
eSinapsa, 2012-4
Ali so moški in ženski možgani različni?
Gregor Majdič
O kognitivnih motnjah pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo
Dejan Georgiev
Akutno možgansko kap lahko uspešno zdravimo
Nina Vujasinovič, Bojana Žvan
Vloga nevropsihološke diagnostike pri odkrivanju zgodnjih znakov alzheimerjeve bolezni
Simon Brezovar
eSinapsa, 2013-5
Srečanje dveh velikanov: možganov in imunskega sistema
Matej Markota
Novo odkritje na področju sporadičnih prionskih bolezni
Jana Jerše, Nadja Jarc
Učinek placeba brez lažnih zdravil in zavajanja
Mara Bresjanac
Subarahnoidna krvavitev zaradi tromboze venskih sinusov
Mateja Repar, Anita Resman Gašperčič
eSinapsa, 2013-6
Odstranjevanje možganskih tumorjev pri budnem bolniku
Andrej Vranič, Jasmina Markovič, Blaž Koritnik
Zmedena bolnica, ki nič ne vidi ali PRES
Manja Hribar, Vid Zgonc
Manja Hribar
Netravmatska lokalizirana konveksitetna subarahnoidna krvavitev
Mateja Repar, Fajko F. Bajrović
Sistemska skleroza in ishemična možganska kap - vzročna povezanost ali le koincidenca?
Mateja Repar, Janja Pretnar Oblak
Klemen Grabljevec
Z omejevanjem spodbujajoča terapija pri bolnikih po nezgodni možganski poškodbi
Dejana Zajc, Klemen Grabljevec
eSinapsa, 2014-7
Možgani v mreži navezanosti, ki nas zaznamuje
Barbara Horvat
Vpliv senzoričnega dotoka na uglasitev možganskih povezav
Peter Gradišnik
Človeški konektom ali kakšne so zveze v naših možganih
Blaž Koritnik
Niko Lah
Torkove delavnice za osnovnošolce
Mateja Drolec Novak, Vid V. Vodušek
Da ne pozabim! Tehnike za pomladitev spomina
Klara Tostovršnik, Hana Hawlina
Površina socialne nevroznanosti
Manuel Kuran
Clarity - bistri možgani Karla Deisserotha
Gregor Belušič
Barbara Gnidovec Stražišar
Bojana Žvan
Nevroplastičnost po možganski kapi
Marjan Zaletel
Klinično psihološka obravnava pacientov po možganski kapi in podpora pri vračanju na delovno mesto
Barbara Starovasnik Žagavec
Možgani: organ, s katerim ljubimo
Andraž Matkovič
Marija Šoštarič Podlesnik
Gibalno-kognitivna vadba: praktična delavnica
Mitja Gerževič, Marina Dobnik
Anton Grad
Nevrologija, imunologija, psihiatrija …
Bojan Rojc
Andraž Stožer, Janez Bregant
Dominika Novak Pihler
Možganska kap – »kako ostati v omrežju?«
Nina Ozimic
Klara Tostovršnik
eSinapsa, 2014-8
Znotrajžilno zdravljenje možganskih anevrizem
Tamara Gorjanc, Dimitrij Lovrič
Obravnava hladnih možganskih anevrizem
Bojana Žvan, Janja Pretnar Oblak
Ali deklice z Rettovim sindromom govorijo z očmi?
Anka Slana, Urška Slana
Progresivna multifokalna encefalopatija
Urša Zabret, Katarina Šurlan Popovič
Ne ubijaj – poskusi na živalih
Martina Perše
Poizkusi na živalih - za in proti
Simon Horvat
eSinapsa, 2015-9
Kako deluje navigacijski sistem v naših možganih
Simon Brezovar
Vsakodnevno delo slepe osebe / s slepo osebo
Denis Kamnar
Uroš Marušič
Manca Tekavčič Pompe
Toni Pustovrh
Marko Hawlina
Od svetlobe do podobe ali kako vidijo svet naši možgani
Simon Brezovar
Janja Hrastovšek
Zala Kurinčič
Pogledi na mejno osebnostno motnjo
Jerica Radež, Peter Kapš
Uvid kot socialno psihološki fenomen
Vid Vodušek
Uvod v vidno-prostorske funkcije s praktičnimi primeri
Ana Bujišić, Sanja Roškar
eSinapsa, 2015-10
Difuzijsko magnetnoresonančno slikanje
Rok Berlot
Katja Pavšič
Radiološko izolirani sindrom - ali ga moramo poznati?
Matej Vouk, Katarina Šurlan Popovič
Kako izgledajo možgani, ki govorijo več jezikov?
Gašper Zupan
Nov pristop v rehabilitaciji - terapija s pomočjo psa
Mateja Drljepan
Pogled v maternico z magnetnoresonančno preiskavo
Taja Jordan, Tina Vipotnik Vesnaver
Saša Zorjan
Saša Zorjan
Nevroestetika: ko nevroznanost obišče galerijo
Anja Voljavec, Hana Hawlina, Nika Vrabič
Ali so psihogeni neepileptični napadi res psihogeni?
Saška Vipotnik, Gal Granda
Kako nam lahko glasna glasba »vzame« sluh in povzroči tinitus
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-11
Mara Bresjanac
Kako ultrazvok odpira pot v možgane
Kaja Kolmančič
Kako je epigenetika spremenila nevroznanost
Metka Ravnik Glavač
Ondinino prekletstvo ali sindrom prirojene centralne hipoventilacije
Katja Pavšič, Barbara Gnidovec Stražišar, Janja Pretnar Oblak, Fajko F. Bajrović
Zika virus in magnetnoresonančna diagnostika nepravilnosti osrednjega živčevja pri plodu
Rok Banko, Tina Vipotnik Vesnaver
Motnje ravnotežja otrok in odraslih
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-12
Vloga magnetnoresonančne spektroskopije pri obravnavi možganskih tumorjev
Gašper Zupan, Katarina Šurlan Popovič
Tiskanje tridimenzionalnih modelov v medicini
Andrej Vovk
Aleš Oblak
Kevin Klarič
Sinestezija: umetnica, ki ne želi odrasti
Tisa Frelih
Računska psihiatrija: od nevroznanosti do klinike
Nastja Tomat
Kognitivni nadzor: od vsakdanjega življenja do bolezni
Vida Ana Politakis
eSinapsa, 2017-13
Internet: nadgradnja ali nadomestek uma?
Matej Perovnik
Vloga črevesnega mikrobioma pri odzivu na stres
Vesna van Midden
Stres pušča posledice tako na človeškem kot živalskem organizmu
Jasmina Kerčmar
Prikaz normalne anatomije in bolezenskih stanj obraznega živca z magnetno resonanco
Rok Banko, Matej Vrabec
Psihedelična izkušnja in njen zdravilni potencial
Anja Cehnar, Jona Basle
Vpliv hiperglikemije na delovanje možganov
Jasna Šuput Omladič, Simona Klemenčič
Nevrofibromatoza: napredujoče obolenje centralnega in perifernega živčevja
Nejc Steiner, Saba Battelino
Fenomen žrtvenega jagnja v dobi interneta
Dolores Trol
Tesnoba staršev in strategije spoprijemanja, ko pri otroku na novo odkrijejo epilepsijo
Daša Kocjančič, Petra Lešnik Musek, Vesna Krkoč, David Gosar
eSinapsa, 2017-14
Zakaj ne zapeljem s ceste, ko kihnem?
Anka Slana Ozimič, Grega Repovš
Nobelova nagrada za odkritje molekularnih mehanizmov nadzora cirkadianih ritmov
Leja Dolenc Grošelj
Možgani pod stresom: od celic do duševnih motenj
Nastja Tomat
Na sledi prvi vzročni terapiji Huntingtonove bolezni
Danaja Metul
Razlike med spoloma pri Parkinsonovi bolezni
Kaja Kolmančič
eSinapsa, 2018-15
Susceptibilno poudarjeno magnetnoresonančno slikanje pri bolniku z ALS
Alja Vičič, Jernej Avsenik, Rok Berlot
Sara Fabjan
Reverzibilni cerebralni vazokonstrikcijski sindrom – pot do diagnoze
Maja Cimperšek, Katarina Šurlan Popovič
Liam Korošec Hudnik
Kognitivno funkcioniranje pri izgorelosti
Marina Horvat
eSinapsa, 2019-16
Maša Čater
Saša Koprivec
Infekcije osrednjega živčnega sistema s flavivirusi
Maja Potokar
Raziskava: Kako depresija vpliva na kognitivne sposobnosti?
Vida Ana Politakis
Razvoj depresije pri otrocih z vidika navezovalnega vedenja
Neža Grgurevič
Sonja Prpar Mihevc
Umetno inteligentna nevroznanost: srečanje nevronskih mrež in možganske fiziologije
Kristijan Armeni
Čebelji strup pri preventivi nevrodegenerativnih bolezni in priložnost za klinično prakso
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2019-17
IgG4+ – skupni imenovalec diagnoz iz preteklosti
Cene Jerele, Katarina Šurlan Popovič
Nov molekulski mehanizem delovanja ketamina v astrocitih
Matjaž Stenovec
Praktični pristop k obravnavi utrujenosti in motenj spanja pri bolnikih z multiplo sklerozo
Nik Krajnc, Leja Dolenc Grošelj
Jure Pešak
eSinapsa, 2020-18
Bolezni spektra anti-MOG pri odraslih
Nik Krajnc
Samomor pod lupo nevroznanosti
Alina Holnthaner
eSinapsa, 2020-19
Ob mednarodnem dnevu znakovnih jezikov
Anka Slana Ozimič
Teorija obetov: kako sprejemamo tvegane odločitve
Nastja Tomat
Sara Fabjan
Matjaž Deželak
Nina Stanojević, Uroš Kovačič
Od človeških nevronov do možganskih organoidov – nova obzorja v nevroznanosti
Vesna M. van Midden
Splošna umetna inteligenca ali statistične jezikovne papige?
Kristijan Armeni
Zunajcelični vezikli kot prenašalci zdravilnih učinkovin preko krvno-možganske prepreke
Saša Koprivec
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2021-20
Migrena: starodavna bolezen, sodobni pristopi k zdravljenju
Eva Koban, Lina Savšek
Zgodnji razvoj socialnega vedenja
Vesna Jug
Nastja Tomat
Mikrosplet: povezovanje preko mikrobioma
Tina Tinkara Peternelj
Stimulacija možganov kot način zdravljenja depresije
Saša Kocijančič Azzaoui
eSinapsa, 2021-21
eSinapsa, 2022-22
Sodobni vidiki motenj hranjenja
Karin Sernec
Ples in gibalni dialog z malčki
Neva Kralj
Atul Gawande
Jezikovna funkcija pri Alzheimerjevi bolezni
Gašper Tonin
Dostava terapevtikov preko krvno-možganske pregrade
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2022-23
Akutni ishemični infarkt hrbtenjače pri zdravih otrocih – kaj lahko pove radiolog?
Katarina Šurlan Popovič, Barbara Šijaković
eSinapsa, 2023-24
Možganska omrežja pri nevrodegenerativnih boleznih
Tomaž Rus, Matej Perovnik
Morske živali kot navdih za nevroznanstvenike: morski konjiček, morski zajček in klobučnjak
Tina Bregant
Metoda Feldenkrais: gibanje in nevroplastičnost
Mateja Pate
Etično naravnana animalna nevroznanost
Maša Čater
Helena Motaln, Boris Rogelj
eSinapsa, 2023-25
Urban Košak, Damijan Knez, Anže Meden, Simon Žakelj, Jurij Trontelj, Jure Stojan, Maja Zakošek Pipan, Kinga Sałat idr.
eSinapsa, 2024-26
Naravno okolje kot vir zdravja in blagostanja
Karin Križman, Grega Repovš, Gaja Zager Kocjan, Gregor Geršak
Katja Peganc Nunčič, Damjan Osredkar
Tanja Goltnik
Ali je zgodnje vstajanje dedno?
Cene Skubic, Laura Plavc, Damjana Rozman, Leja Dolenc Grošelj
Jezik je osnovno sredstvo sporazumevanja ljudi. Pri Alzheimerjevi bolezni, najbolj pogosti obliki demence, je jezik prizadet na več ravneh. Osebe z Alzheimerjevo boleznijo imajo predvsem težave, povezane s priklicem leksemov, bolezen pa okrni tudi sposobnost razumevanja in tvorjenja jezika.
Demenca je kronična, napredujoča nevrodegenerativna bolezen možganov, ki se kaže s prizadetostjo višjih kognitivnih funkcij 1. V prispevku se bomo posvetili predvsem vplivu Alzheimerjeve bolezni na funkcijo jezika.
Tvorjenje in procesiranje jezika sta kompleksna procesa, ki zahtevata delovanje več različnih področij možganov. Jezikovne procese pri tvorjenju in razumevanju jezika lahko delimo na več različnih ravni (fonetično, leksikalno, semantično, sintaktično …), ki jim raziskovalci pripisujejo različno časovno in prostorsko umeščenost v možganskih procesih.
Alzheimerjeva bolezen je najpogostejša oblika nevrodegenerativne demence. Slikovne preiskave kažejo, da je atrofija možganske skorje omejena predvsem na senčni in temenski reženj možganov s posebno prizadetostjo hipokampusa 3. Stopnja atrofije oz. izgube volumna sive možganovine teh področij sovpada z napredkom bolezni in pripadajočo klinično sliko bolezni – napredujočim upadom kognitivnih sposobnosti, ki se sprva kaže s primanjkljajem v funkciji epizodičnega spomina, kasneje pa z vedno večjo oviranostjo delovanja posameznika v vsakodnevnem življenju 1 3.
Osebe z Alzheimerjevo boleznijo imajo predvsem težave, povezane s semantičnimi in družbeno-pragmatičnimi vidiki jezika 4 5. Bolezen se največkrat kaže s prizadetostjo priklica leksemov (gre za enoto jezika, ki poimenuje predmetnost; primeri leksemov so npr. lepota, drevo ali severni medved). Ko se bolniki katerega izmed leksemov ne spomnijo, se lahko ustavijo sredi povedi, kar zmanjša tekočnost njihovega govora. Nekatere večje jezikovne težave bolnikov predstavljamo v nadaljevanju.
Anomija pomeni nezmožnost najti ustrezno besedo za znano stvar, pri čemer bolnik še vedno izbere pravo besedo, če mu jo ponudimo med možnostmi. Do anomije bi lahko prišlo zaradi primanjkljajev, ki niso nujno povezani z jezikom. Pri Alzheimerjevi bolezni je namreč prizadetih več kognitivnih sistemov – navidezno jezikovno okvaro tako lahko povzroči tudi pomanjkanje pozornosti ali sprotno pozabljanje besed. Eno od raziskovalnih vprašanj, ki so se ga lotili Kempler in sodelavci (2008), je bilo, ali je anomija posledica motenj v semantičnem oz. konceptualnem sistemu (prizadetost tega bi lahko pomenila tudi okvaro priklica leksemov in drugih funkcij, ki se zanašajo nanj – npr. razumevanja jezikovnih sporočil, razumevanja kategorij, pripisovanja lastnosti), ki temelji na semantičnem spominu, ali gre za spremembe, ki so zunajjezikovne – nepovezane s prvotno jezikovnimi funkcijami. Ugotovili so, da pri testih, kot so povezovanje slike in besede, iskanje definicije besed, razvrščanje po podobnosti, bolniki v zgodnjih fazah bolezni dosegajo podobne rezultate kot zdrave kontrole. Iz tega raziskovalci sklepajo, da je anomija pri Alzheimerjevi bolezni vsaj pri zgodnji fazi predvsem posledica zunajjezikovnih primanjkljajev, ko bolezen napreduje, pa postopoma pride tudi do motenj v semantičnem sistemu. Po nekaterih izsledkih naj bi se napake pri poimenovanju stopnjevale tako, da naj bi na začetku prišlo do zamenjav na vzporedni ravni (zamenjava hruške za jabolko), pozneje pa tudi na vertikalni ravni (sadje namesto jabolka) in nazadnje do končne odpovedi in nezmožnosti poimenovanja 2. Zanimivo je, da so bolniki z napredovalo obliko bolezni boljše rezultate dosegli na preizkusih poimenovanja predmetov, kjer so jim bili podani semantični namigi (informacije, ki nakazujejo lastnosti ali funkcijo predmeta). To pomeni, da prisotnost dodatnih podatkov o predmetu posameznikom z Alzheimerjevo demenco lahko olajša priklic ustreznega leksema 6.
Razumevanje jezika je pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo lahko navidezno prizadeto predvsem ob daljših navodilih, ki vključujejo poslušanje in pomnjenje. Raziskave so ugotovile, da je sposobnost bolnikov za razumevanje jezika povezana z okvaro njihovega delovnega spomina. Tako ni nujno, da gre pri razumevanju daljših besedil neposredno za okvaro jezikovne funkcije, ampak gre lahko za okvaro funkcije (delovnega spomina), ki ima pomembno vlogo pri razumevanju jezika 2 7. Slušno prepoznavanje posameznih besed pri bolnikih z zmerno obliko Alzheimerjeve demence pa ne odstopa od prepoznavanja zdravih posameznikov. Prav tako so bolniki z napredovalo obliko bolezni izkazali ohranjeno sposobnost ponavljanja posameznih slišanih besed in stavkov. Primanjkljaj se je pokazal šele pri nalogi prepoznavanja delov telesa. To je za razliko od enostavnih ukazov in prepoznavanja znanih stimulusov (besed), ki prizadetim osebam niso predstavljali težav, kompleksnejša naloga – vključuje namreč tudi prepoznavanje strani telesa. Raziskovalci so sklepali, da v tem primeru opisan primanjkljaj torej ni posledica motnje v razumevanju in prepoznavanju besed, temveč motene prizadetosti prostorske orientacije bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo 6. Da bi dobro ugotovili, ali gre res le za motnjo prostorske orientacije, bi bile potrebne nadaljnje raziskave. V raziskavi Oritza in sodelavcev (2021) so pri dementnih posameznikih preverili še sposobnost bralnega razumevanja. Bolniki so pri opravljanju teh nalog (razločevanje simbolov in prepoznavanje besed) v primerjavi z zdravimi osebami dosegli nižji uspeh. Ustrezna obdelava simbolov in besedil zahteva začasno shranjevanje prejetih informacij ter posledično povezovanje lastnosti prebranega besedila z alografskim/grafemskim sistemom možganov (poenostavljeno to lahko razumemo, kot da morajo možgani povezati dve navpičnici z vertikalno črto v sredini s predstavo o črki H, pri čemer pa seveda upoštevajo tudi besedno in besedilno okolje). Okvara v primerni obdelavi besedil je pri osebah z Alzheimerjevo boleznijo torej lahko posledica motenega shranjevanja zaznanih informacij, po drugi strani pa bi bili lahko vzroki za primanjkljaj v bralnem razumevanju tudi spremljajoči defekti vidne zaznave ali hude motnje pozornosti. Posebej zanimivo je dejstvo, da kljub okvari bralnega razumevanja sam proces glasnega branja pri preiskovancih ni bil značilno moten. Ta izsledek si lahko razlagamo z dejstvom, da je branje (brez razumevanja prebranega) enostavnejša naloga, saj ne zahteva združevanja enot na ravni semantike in leksike. Ugotovljeno je bilo tudi, da bralno razumevanje daljših besedil ostane pri poteku bolezni bolje ohranjeno dlje kot slušno 6.
Motnje pisanja pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo se lahko pojavijo že zgodaj v poteku bolezni in so pogoste, vendar so pri različnih osebah pogosto različno močno izražene. Nekateri posamezniki lahko kažejo zmerne do hude okvare, medtem ko drugi kažejo dobro ohranjeno sposobnost pisanja. V raziskavi Oritza in sodelavcev (2021) so slabše rezultate dementne osebe dosegale predvsem pri nalogah »pisanja serij«, pisnem poimenovanju predmetov, pisanju pripovedi in pisanju stavkov po nareku. Hibo v sposobnosti »pisanja serij«, pri čemer so morali bolniki črke abecede zapisati v ustreznem abecednem vrstnem redu oz. pravilno zapisati zaporedje števil od 1 do 21, raziskovalci razlagajo z morebitno okvaro leksikalnega dostopa do podatkov, potrebnih za uspešno opravljanje naloge. Enostavnejša razlaga kot vzrok okvare navaja motnje spomina – za korektno razporeditev elementov je namreč potreben natančen priklic njihovega pravilnega zaporedja, okvaro delovnega spomina pa so s tem pojavom povezovale že nekatere predhodne raziskave 6 7. Številne raziskave so pri posameznikih z Alzheimerjevo demenco ugotovile tudi napredujoč propad različnih delov rokopisa, kot so npr. oblika posameznih črk, njihova prostorska razporeditev in postavitev znotraj besedil. Tako motnje pisanja pri Alzheimerjevi bolezni ne moremo pripisati nujno le okvari jezikovne funkcije, ampak je v njeno patologijo vpletena tudi napredujoča motnja ostalih sistemov (npr. prostorska orientacija v povezavi z gibalno aktivnostjo) 6.
Bolniki z Alzheimerjevo boleznijo imajo težave tudi pri ustvarjanju smiselne zgodbe. V njih namreč pogosto uporabijo nejasno ali napačno nanašanje z zaimki, se prekomerno ponavljajo ali pa hitro in nepovezano menjavajo motive. Tudi pri teh motnjah so ugotovili predvsem povezavo z motnjo v delovnem spominu 2.
Čeprav o simptomih pri bolezni že nekaj vemo, natančen potek in vzrok upada jezikovne funkcije pri Alzheimerjevi bolezni še nista dobro znana. Nanjo vpliva tudi več drugih, od jezika ne nujno odvisnih, dejavnikov, ki jih bolezen prizadene (npr. delovni spomin), zato je težko natančno določiti, kakšen je prispevek okvar teh drugih, nejezikovnih funkcij, in koliko bolezen vpliva na področja, povezana z jezikom. Nadaljnje raziskave bodo vpliv teh dejavnikov najverjetneje bolje razmejile, osredotočile pa se bodo tudi na mehanizme okvare jezikovne funkcije.
Scadding JW, Losseff N, uredniki. Clinical neurology. 4th ed. London: Hodder Arnold; 2012. 730 str. ↩
Chandra A, Dervenoulas G, Politis M. Magnetic resonance imaging in Alzheimer’s disease and mild cognitive impairment. J Neurol. 2019;266(6):1293–302. ↩
Moreaud O, David D, Charnallet A, Pellat J. Are Semantic Errors Actually Semantic?: Evidence from Alzheimer’s Disease. Brain and Language. 2001;77(2):176–86. ↩
Klimova B, Maresova P, Valis M, Hort J, Kuca K. Alzheimer’s disease and language impairments: social intervention and medical treatment. CIA. 2015;10:1401–8. ↩
Kempler D, Goral M. Language and Dementia: Neuropsychological Aspects. Annu Rev Appl Linguist. 2008;28:73–90. ↩
Ortiz KZ, De Lira JO, Minett TSC, Bertolucci PHF. Language impairment in the moderate stage of dementia due to Alzheimer’s disease. Arq Neuro-Psiquiatr. 2021;79:283–9. ↩
MacDonald MC, Almor A, Henderson VW, Kempler D, Andersen ES. Assessing working memory and language comprehension in Alzheimer’s disease. Brain Lang. 2001;78(1):17–42. ↩
Gašper Tonin,
študent Medicinske fakultete UL,
magistrski študent Filozofske fakultete UL (slovenistika in splošno jezikoslovje)
in
Urh Šenk,
študent Medicinske fakultete UL
Sprejeto: 22.8.2022
Objavljeno: 5.9.2022