Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Tavanje misli: namerna želja po razmišljanju ali spontan odklop od aktivnosti?
članki
eSinapsa, 2011-1
Zvezdan Pirtošek
Eksoskeleti – inteligentne bionske naprave
Marko Munih
O aktualnih dilemah draženja globokih možganskih struktur pri obsesivno - kompulzivni motnji
Nadja Jarc
Sledite svojo srečo ... z iPhone
Urban Kordeš
eSinapsa, 2011-2
Renata Salecl
Gašper Tkačik
Astrociti – spregledane zvezde nevrobiologije
Marko Kreft, Robert Zorec
Sašo Dolenc
Meditacija - malo truda, veliko koristi
Luka Dimic
eSinapsa, 2011-3
Mara Bresjanac
Martina Starc
Rok Berlot
Varnost uporabe generičnih protiepileptičnih zdravil
Mojca Kržan, Matevž Kržan
Možgani, računalniki - nekaj vmes
Miha Pelko
eSinapsa, 2012-4
Ali so moški in ženski možgani različni?
Gregor Majdič
O kognitivnih motnjah pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo
Dejan Georgiev
Akutno možgansko kap lahko uspešno zdravimo
Nina Vujasinovič, Bojana Žvan
Vloga nevropsihološke diagnostike pri odkrivanju zgodnjih znakov alzheimerjeve bolezni
Simon Brezovar
eSinapsa, 2013-5
Učinek placeba brez lažnih zdravil in zavajanja
Mara Bresjanac
Subarahnoidna krvavitev zaradi tromboze venskih sinusov
Mateja Repar, Anita Resman Gašperčič
Srečanje dveh velikanov: možganov in imunskega sistema
Matej Markota
Novo odkritje na področju sporadičnih prionskih bolezni
Jana Jerše, Nadja Jarc
eSinapsa, 2013-6
Odstranjevanje možganskih tumorjev pri budnem bolniku
Andrej Vranič, Jasmina Markovič, Blaž Koritnik
Zmedena bolnica, ki nič ne vidi ali PRES
Manja Hribar, Vid Zgonc
Manja Hribar
Sistemska skleroza in ishemična možganska kap - vzročna povezanost ali le koincidenca?
Mateja Repar, Janja Pretnar Oblak
Netravmatska lokalizirana konveksitetna subarahnoidna krvavitev
Mateja Repar, Fajko F. Bajrović
Klemen Grabljevec
Z omejevanjem spodbujajoča terapija pri bolnikih po nezgodni možganski poškodbi
Dejana Zajc, Klemen Grabljevec
eSinapsa, 2014-7
Možgani v mreži navezanosti, ki nas zaznamuje
Barbara Horvat
Vpliv senzoričnega dotoka na uglasitev možganskih povezav
Peter Gradišnik
Človeški konektom ali kakšne so zveze v naših možganih
Blaž Koritnik
Niko Lah
Torkove delavnice za osnovnošolce
Mateja Drolec Novak, Vid V. Vodušek
Da ne pozabim! Tehnike za pomladitev spomina
Klara Tostovršnik, Hana Hawlina
Površina socialne nevroznanosti
Manuel Kuran
Clarity - bistri možgani Karla Deisserotha
Gregor Belušič
Barbara Gnidovec Stražišar
Bojana Žvan
Nevroplastičnost po možganski kapi
Marjan Zaletel
Klinično psihološka obravnava pacientov po možganski kapi in podpora pri vračanju na delovno mesto
Barbara Starovasnik Žagavec
Možgani: organ, s katerim ljubimo
Andraž Matkovič
Marija Šoštarič Podlesnik
Gibalno-kognitivna vadba: praktična delavnica
Mitja Gerževič, Marina Dobnik
Anton Grad
Nevrologija, imunologija, psihiatrija …
Bojan Rojc
Andraž Stožer, Janez Bregant
Dominika Novak Pihler
Možganska kap – »kako ostati v omrežju?«
Nina Ozimic
Klara Tostovršnik
eSinapsa, 2014-8
Znotrajžilno zdravljenje možganskih anevrizem
Tamara Gorjanc, Dimitrij Lovrič
Obravnava hladnih možganskih anevrizem
Bojana Žvan, Janja Pretnar Oblak
Ali deklice z Rettovim sindromom govorijo z očmi?
Anka Slana, Urška Slana
Progresivna multifokalna encefalopatija
Urša Zabret, Katarina Šurlan Popovič
Ne ubijaj – poskusi na živalih
Martina Perše
Poizkusi na živalih - za in proti
Simon Horvat
eSinapsa, 2015-9
Kako deluje navigacijski sistem v naših možganih
Simon Brezovar
Vsakodnevno delo slepe osebe / s slepo osebo
Denis Kamnar
Uroš Marušič
Manca Tekavčič Pompe
Toni Pustovrh
Marko Hawlina
Od svetlobe do podobe ali kako vidijo svet naši možgani
Simon Brezovar
Janja Hrastovšek
Zala Kurinčič
Pogledi na mejno osebnostno motnjo
Jerica Radež, Peter Kapš
Uvid kot socialno psihološki fenomen
Vid Vodušek
Uvod v vidno-prostorske funkcije s praktičnimi primeri
Ana Bujišić, Sanja Roškar
eSinapsa, 2015-10
Difuzijsko magnetnoresonančno slikanje
Rok Berlot
Katja Pavšič
Radiološko izolirani sindrom - ali ga moramo poznati?
Matej Vouk, Katarina Šurlan Popovič
Kako izgledajo možgani, ki govorijo več jezikov?
Gašper Zupan
Nov pristop v rehabilitaciji - terapija s pomočjo psa
Mateja Drljepan
Pogled v maternico z magnetnoresonančno preiskavo
Taja Jordan, Tina Vipotnik Vesnaver
Saša Zorjan
Saša Zorjan
Nevroestetika: ko nevroznanost obišče galerijo
Anja Voljavec, Hana Hawlina, Nika Vrabič
Ali so psihogeni neepileptični napadi res psihogeni?
Saška Vipotnik, Gal Granda
Kako nam lahko glasna glasba »vzame« sluh in povzroči tinitus
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-11
Mara Bresjanac
Kako ultrazvok odpira pot v možgane
Kaja Kolmančič
Kako je epigenetika spremenila nevroznanost
Metka Ravnik Glavač
Ondinino prekletstvo ali sindrom prirojene centralne hipoventilacije
Katja Pavšič, Barbara Gnidovec Stražišar, Janja Pretnar Oblak, Fajko F. Bajrović
Zika virus in magnetnoresonančna diagnostika nepravilnosti osrednjega živčevja pri plodu
Rok Banko, Tina Vipotnik Vesnaver
Motnje ravnotežja otrok in odraslih
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-12
Vloga magnetnoresonančne spektroskopije pri obravnavi možganskih tumorjev
Gašper Zupan, Katarina Šurlan Popovič
Tiskanje tridimenzionalnih modelov v medicini
Andrej Vovk
Aleš Oblak
Kevin Klarič
Sinestezija: umetnica, ki ne želi odrasti
Tisa Frelih
Računska psihiatrija: od nevroznanosti do klinike
Nastja Tomat
Kognitivni nadzor: od vsakdanjega življenja do bolezni
Vida Ana Politakis
eSinapsa, 2017-13
Internet: nadgradnja ali nadomestek uma?
Matej Perovnik
Vloga črevesnega mikrobioma pri odzivu na stres
Vesna van Midden
Stres pušča posledice tako na človeškem kot živalskem organizmu
Jasmina Kerčmar
Prikaz normalne anatomije in bolezenskih stanj obraznega živca z magnetno resonanco
Rok Banko, Matej Vrabec
Psihedelična izkušnja in njen zdravilni potencial
Anja Cehnar, Jona Basle
Vpliv hiperglikemije na delovanje možganov
Jasna Šuput Omladič, Simona Klemenčič
Nevrofibromatoza: napredujoče obolenje centralnega in perifernega živčevja
Nejc Steiner, Saba Battelino
Fenomen žrtvenega jagnja v dobi interneta
Dolores Trol
Tesnoba staršev in strategije spoprijemanja, ko pri otroku na novo odkrijejo epilepsijo
Daša Kocjančič, Petra Lešnik Musek, Vesna Krkoč, David Gosar
eSinapsa, 2017-14
Zakaj ne zapeljem s ceste, ko kihnem?
Anka Slana Ozimič, Grega Repovš
Možgani pod stresom: od celic do duševnih motenj
Nastja Tomat
Nobelova nagrada za odkritje molekularnih mehanizmov nadzora cirkadianih ritmov
Leja Dolenc Grošelj
Na sledi prvi vzročni terapiji Huntingtonove bolezni
Danaja Metul
Razlike med spoloma pri Parkinsonovi bolezni
Kaja Kolmančič
eSinapsa, 2018-15
Susceptibilno poudarjeno magnetnoresonančno slikanje pri bolniku z ALS
Alja Vičič, Jernej Avsenik, Rok Berlot
Sara Fabjan
Reverzibilni cerebralni vazokonstrikcijski sindrom – pot do diagnoze
Maja Cimperšek, Katarina Šurlan Popovič
Liam Korošec Hudnik
Kognitivno funkcioniranje pri izgorelosti
Marina Horvat
eSinapsa, 2019-16
Maša Čater
Saša Koprivec
Infekcije osrednjega živčnega sistema s flavivirusi
Maja Potokar
Raziskava: Kako depresija vpliva na kognitivne sposobnosti?
Vida Ana Politakis
Razvoj depresije pri otrocih z vidika navezovalnega vedenja
Neža Grgurevič
Sonja Prpar Mihevc
Umetno inteligentna nevroznanost: srečanje nevronskih mrež in možganske fiziologije
Kristijan Armeni
Čebelji strup pri preventivi nevrodegenerativnih bolezni in priložnost za klinično prakso
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2019-17
IgG4+ – skupni imenovalec diagnoz iz preteklosti
Cene Jerele, Katarina Šurlan Popovič
Nov molekulski mehanizem delovanja ketamina v astrocitih
Matjaž Stenovec
Praktični pristop k obravnavi utrujenosti in motenj spanja pri bolnikih z multiplo sklerozo
Nik Krajnc, Leja Dolenc Grošelj
Jure Pešak
eSinapsa, 2020-18
Bolezni spektra anti-MOG pri odraslih
Nik Krajnc
Samomor pod lupo nevroznanosti
Alina Holnthaner
eSinapsa, 2020-19
Ob mednarodnem dnevu znakovnih jezikov
Anka Slana Ozimič
Teorija obetov: kako sprejemamo tvegane odločitve
Nastja Tomat
Sara Fabjan
Matjaž Deželak
Nina Stanojević, Uroš Kovačič
Od človeških nevronov do možganskih organoidov – nova obzorja v nevroznanosti
Vesna M. van Midden
Splošna umetna inteligenca ali statistične jezikovne papige?
Kristijan Armeni
Zunajcelični vezikli kot prenašalci zdravilnih učinkovin preko krvno-možganske prepreke
Saša Koprivec
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2021-20
Migrena: starodavna bolezen, sodobni pristopi k zdravljenju
Eva Koban, Lina Savšek
Zgodnji razvoj socialnega vedenja
Vesna Jug
Nastja Tomat
Mikrosplet: povezovanje preko mikrobioma
Tina Tinkara Peternelj
Stimulacija možganov kot način zdravljenja depresije
Saša Kocijančič Azzaoui
eSinapsa, 2021-21
eSinapsa, 2022-22
Sodobni vidiki motenj hranjenja
Karin Sernec
Ples in gibalni dialog z malčki
Neva Kralj
Atul Gawande
Jezikovna funkcija pri Alzheimerjevi bolezni
Gašper Tonin
Dostava terapevtikov preko krvno-možganske pregrade
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2022-23
Akutni ishemični infarkt hrbtenjače pri zdravih otrocih – kaj lahko pove radiolog?
Katarina Šurlan Popovič, Barbara Šijaković
eSinapsa, 2023-24
Možganska omrežja pri nevrodegenerativnih boleznih
Tomaž Rus, Matej Perovnik
Morske živali kot navdih za nevroznanstvenike: morski konjiček, morski zajček in klobučnjak
Tina Bregant
Metoda Feldenkrais: gibanje in nevroplastičnost
Mateja Pate
Etično naravnana animalna nevroznanost
Maša Čater
Helena Motaln, Boris Rogelj
eSinapsa, 2023-25
Urban Košak, Damijan Knez, Anže Meden, Simon Žakelj, Jurij Trontelj, Jure Stojan, Maja Zakošek Pipan, Kinga Sałat idr.
eSinapsa, 2024-26
Naravno okolje kot vir zdravja in blagostanja
Karin Križman, Grega Repovš, Gaja Zager Kocjan, Gregor Geršak
Katja Peganc Nunčič, Damjan Osredkar
Tanja Goltnik
Ali je zgodnje vstajanje dedno?
Cene Skubic, Laura Plavc, Damjana Rozman, Leja Dolenc Grošelj
Tavanje misli je pojem, ki ima zelo različne pomene in konotacije. Po eni strani zajema sanjarjenje, ruminacijo 1 ali pa spontane, z nalogo nepovezane misli 2. V nekaterih kognitivnih modelih, na primer 3, ga pojmujejo večinoma kot nenameren in nezaveden kognitivni proces. Zato je lahko tudi pokazatelj neučinkovitega delovanja izvršilnih kognitivnih funkcij 4, ki so med drugim odgovorne za vzdrževanje pozornosti 5. Po drugi strani pa tavanje misli zajema misli, povezane z načrtovanjem prihodnosti, samorefleksijo ter drugimi osebno pomembnimi mislimi (angl. self-relevant thought) 1. To pa kaže na tavanje misli kot aktiven in nameren proces, pri katerem je pozornost ključnega pomena za vzdrževanje miselnega toka 5. Številni avtorji poudarjajo pomembnost razlikovanja (in tudi razločevanja) pojavnosti namernega in spontanega tavanja misli 5 6. Dinamiko namernosti ali spontanosti tavanja misli bom poskušala orisati s pomočjo nevrološkega modela tavanja misli, ki so ga predstavili Mittner in sodelavci 7.
Temeljno možgansko omrežje, ki ga večina raziskav povezuje s tavanjem misli, je mirovno možgansko omrežje (angl. default mode network, DMN). Sestavljajo ga različna možganska področja, kot so medialni prefrontalni korteks (mPFC), posteriorni cingulatni korteks (PCC), precuneus ter angularni girus 7. S posnetki funkcijske magnetne resonance (fMR) so se ta področja izkazala za aktivna v mirovanju, ob odsotnosti reševanja naloge, ko so udeleženci poročali tudi o pojavu tavanja misli 2. Tako so raziskovalci začeli povezovati tavanje misli z določeno možgansko aktivnostjo. Dodatni razlogi so še, da posamezna možganska področja sodelujejo pri kognitivnih procesih, ki so značilna za tavanje misli: mPFC sodeluje pri osebno pomembnih mislih (angl. internally oriented cognition) 8, medialni temporalni lok pa sodeluje pri konstrukciji mentalnih simulacij, meta-kogniciji in meta-čustvovanju 6. Vendar pa se v predstavljenem modelu Mittner in sodelavci 7 odmikajo od klasičnega pogleda na tavanje misli kot procesa, ki je pretežno povezan z aktivacijo mirovnega omrežja. Njegovo aktivnost pripisujejo ravni nevroprenašalca in hormona norepinefrina, ki določa globalno aktivnost različnih možganskih področij. Ugotavljajo, da določa aktivacijo področij v primeru tavanja misli, pri čemer se posamezna področja (npr. mPFC, PCC) aktivirajo zgolj kot deli večjih omrežij, ki so takrat aktivirana 7 in niso neposredno povezana s pojavom tavanja misli ampak z ravnjo norepinefrina. Prav tako avtorji v modelu ugotavljajo, da je pri tavanju misli aktiviran zgolj temporalni del DNM 7.
Pri možganskih korelatih tavanja misli je podrobneje preučevan tudi locus coeruleus-noradrenergični sistem (angl. locus coeruleus norepinephrine system, sistem LC-NA). Locus coeruelus (LC) je globoka možganska struktura, ki skrbi za proizvodnjo norepinefrina (poznan tudi kot noradrenalin) ter je s sproščanjem tega hormona odgovorna za učinkovito usmerjanje in ohranjanje pozornosti, kar je zanimivo tudi pri pojavu tavanja misli 9 10. Dinamiko optimalnega delovanja sistema LC-NA lahko opišemo z u-krivuljo. Ko je aktivnost LC nizka ali visoka, je vzdrževanje in usmerjanje pozornosti v želeno aktivnost slabše kot pri srednji aktivnosti 9. Srednje intenzivno sproščanje norepinefrina omogoča učinkovito selekcijo aktivnosti poglavitnih možganskih omrežij za izvedbo naloge. Pri premajhni količini hormona se potrebna možganska omrežja ne aktivirajo, pri previsoki količini pa je aktiviranih (pre)več možganskih omrežij, kot jih za izvedbo naloge potrebujemo, kar privede do slabega sodelovanja in izmenjave informacij med njimi 11. Višja količina norepinefrina se tako povezuje z večjo funkcionalno povezlivostjo med posameznimi možganskimi področji. Problem visoke aktivnosti LC-NA pri vzdrževanju pozornosti novejše raziskave odkrivajo pri posameznikih z diagnosticirano motnjo pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD). Ti so pri reševanju daljših nalog manj uspešni od normativne populacije, raziskovalci pa ugotavljajo, da je njihova nezmožnost ohranjanja pozornosti povezana s preveliko aktivnostjo sistema LC-NA 12. To je zanimivo tudi, ker posamezniki z ADHD pogosteje poročajo o pojavljanju spontanega tavanja misli 13.
Vedenjske posledice ravni aktivnosti sistema LC-NA avtorji modela opisujejo z dimenzijo eksplorativnosti (odprtost za raziskovanje novih informacij) - LC-NA eksploitativnosti (usmerjenost na trenutni cilj, nalogo) 7. Eksploitativnost pripisujejo stanju srednje aktivnosti sistema LC-NA, ko oseba uspešno vzdržuje in usmerja pozornost v izvajanje dane naloge. Eksplorativnost pa povezujejo z visoko aktivnostjo LC-NA, ki je ustrezna, če smo usmerjeni v iskanje novih informacij, generiranje novih idej ter izkazkovanje bolj raznolikih vedênj 12. V kontekstu reševanja naloge pa privede do zmanjšane pozornosti, ki jo lahko opazimo kot spremembo v uspešnosti reševanja trenutne naloge (npr. neuspešno sledenje navodilom, upad uspešnosti reševanja trenutne naloge …) 2.
Kaj to pomeni za razumevanje procesa tavanja misli? Model na podlagi aktivnosti sistema LC-NA in aktivacije možganskih omrežij predvideva razliko med aktivnim in neusmerjenim (angl. off-focus) tavanjem misli 7.
Aktivno tavanje misli ima primerljive vzorce delovanja kot usmerjenost v izvajanje dane naloge. V obeh primerih je aktivnost sistema LC-NA srednja (optimalna), tako je pozornost na izvajanje naloge ali na vsebino notranjih vsebin stabilna. V obeh primerih sta aktivni tako vozlišče PCC kot mPFC, ki sta povezana z nekaterimi drugimi možganskimi omrežji 7. V primeru osredotočenosti na nalogo je poleg njiju aktivno še dorzalno pozornostno omrežje (angl. dorsal attention network, DAN), v primeru aktivnega tavanja misli pa še medialno temporalni del DNM 4. Razliko med njima lahko vidimo v uspešnosti reševanja naloge, saj je pri aktivnem tavanju misli zmanjšana pravilnost reševanja, ker je oseba manj osredotočena na zunanje in bolj na notranje dražljaje 7. Vendar pa primerljivi vzorci delovanja kažejo tudi na njune podobnosti, in sicer v tem, da je aktivno tavanje misli namerno usmerjena pozornost v notranje vsebine na enak način, kot je aktivno reševanje naloge namerno usmerjena pozornost v zunanje vsebine (v vsebino naloge). Na ta način lahko pojav aktivnega tavanja misli konceptualno povežemo z idejo namernega tavanja misli, kot ga predstavljajo drugi avtorji 5 14.
V primeru neusmerjenega tavanja misli pa je aktivnost LC-NA visoka in presega optimalno raven norepinefrina, zato se poleg PCC in mPFC aktivira še mnogo drugih omrežji (npr. DAN, srednji fronalni girus, superiorni parietalni reženj, hipokampus …). Več možganskih predelov kot je aktivnih, manj usmerjena je pozornost in s tem tudi vsebina tavajočih misli; tavanje misli je eksplorativno 7.
V opisanem nevrološkem modelu 7 predvidevajo, da se neusmerjeno tavanje misli pojavi pri prehajanju iz osredotočenosti na nalogo do aktivnega tavanja misli. Prav tako ni nujno, da oseba preide na namerno tavanje misli, ampak se zaradi daljše povečane aktivnosti sistema LC-NA zadrži pri spontanem tavanju misli. Zaenkrat še ni jasno, zakaj prihaja do tega prehoda med reševanjem nalog v kontekstu eksperimentalnega procesa; težko je namreč spremljati aktivnost LC-NA ter jo povezati z dogajanjem notranjih vsebin, saj do njih ne moremo dostopati istočasno. V večini raziskav udeleženci o tavanju misli poročajo retrospektivno. Za neusmerjeno tavanje misli raziskave predvidevajo, da je spontano 5 ter nezavedno, zato se udeleženci procesa zavejo šele, ko jih o tem povprašamo 2. Tako težko pridobimo takojšnja poročanja o neusmerjenem tavanju misli.
Glede na predstavljen model zgoraj naštetih vidikov in »sopomenk« tavanja misli sploh ne gre metati v isti koš, saj glede na aktivacijo v možganih spadajo v dva različna vidika razumevanja procesa tavanja misli. To je tudi še dodatni razlog, zakaj ne gre enačiti namernega in spontanega pojava tavanja misli. Zanimivo pa je vprašanje, kaj ta model razkriva o njuni dinamiki. Ali spontano tavanje misli vedno predhodi namerno? Kako ju potemtakem z vidika merjenja razločevati? Ideja, na kateri sloni večina raziskav, je namreč, da se namerno in spontano tavanje misli ne pojavljata skupaj (zaporedoma), ampak ločeno glede na eksperimentalne okoliščine, ki jih ustvarimo (npr. 5); ta model pa z idejo o prehajanju njuno popolno distinktivnost zanika.
Tavanje misli lahko razumemo kot večplasten konstrukt, ki trenutno v svoji definiciji združuje dve nasprotujoči si skrajnosti (spontanost–namernost), ki slonita na različnih možganskih korelatih, vendar pa sta z variacijo v aktivnosti sistema LC-NA povezani. Še vedno ni natančno jasno, zakaj se spontano tavanje misli pojavi. Se najprej pojavi sprememba v notranjih vsebinah ali sprememba v ravni norepinefrina? Lahko si ga razlagamo kot pokazatelja želje po spremembi vedênja (viharjenje možganov, tj. iskanje novih misli in idej), ki se nemalokrat spremeni v usmerjeno premišljevanje notranjih vsebin (namerno tavanje misli). Tako tavanje misli ni zgolj pokazatelj upada pozornosti.
Seveda pa se ne moremo zanašati zgolj na en nevrološki model tavanja misli, zato bo raziskovanje na tem področju tudi v prihodnosti še zelo zanimivo; po eni strani v smer razvijanja boljših tehnik hkratnega merjenja subjektivne izkušnje in možganskih sprememb, po drugi strani pa tudi v poglabljanje subjektivne vsebine, ki jo zajema fenomen tavanja misli ter njemu sorodni pojavi (npr. dolgčas).
Preiss, D., Cosmelli, D. in Kaufman J. (2020). Creativity and the Wandering Mind, Spontaneous and Controlled Cognition. Elsevier, Academic Press ↩
Christoff, K., Gordon, A. M., Smallwood, J., Smith, R. in Schooler, J. W. (2009). Experience sampling during fMRI reveals default network and executive system contributions to mind wandering. Proceedings of the National Academy of Sciences, 106(21), 8719–8724. https://doi.org/10.1073/pnas.0900234106 ↩
McVay, J. C. in Kane, M. J. (2010). Does mind wandering reflect executive function or executive failure? Comment on Smallwood and Schooler (2006) and Watkins (2008). Psychological bulletin, 136(2), 188–197. https://doi.org/10.1037/a0018298 ↩
Mittner, M., Boekel, W., Tucker, A. M., Turner, B. M., Heathcote, A. in Forstmann, B. U. (2014). When the brain takes a break: model-based analysis of mind wandering. The Journal of Neuroscience, 34(49), 16286 –16295. ↩
Seli, P., Risko, E. F., Smilek, D. in Schacter, D. L. (2016). Mind-Wandering With and Without Intention. Trends in cognitive sciences, 20(8), 605–617. https://doi.org/10.1016/j.tics.2016.05.010 ↩
Christoff, K., Irving, Z. C. , Fox, K. R. C., Spreng, N. in Andrews-Hanna, J. R. (2016). Mind-wandering as spontaneous thought: a dynamic framework. Nature Reviews Neuroscience, 17, 718–731. https://doi.org/10.1038/nrn.2016.113 ↩
Mittner, M., Hawkins, G. E., Boekel, W. in Forstmann, B. U. (2016). A Neural Model of Mind Wandering. Trends in Cognitive Sciences, 20(8), 570-578. https://doi.org/10.1016/j.tics.2016.06.004 ↩
Andrews-Hanna, J. R., Reidler, J. S., Sepulcre, J., Poulin, R. in Buckner, R. L. (2010) Functional-anatomic fractionation of the brain’s default network. Neuron, 65, 550–562. ↩
Aston-Jones, G. in Cohen, J. D. (2005) An integrative theory of locus coeruleus-norepinephrine function: adaptive gain and optimal performance. Annual Review of Neuroscience, 28, 403–450. ↩
Sara, S. J. in Bouret, S. (2012) Orienting and reorienting: the locus coeruleus mediates cognition through arousal. Neuron, 76, 130–141. ↩
Usher, M., Cohen, J. D., Servan-Schreiber, D., Rajkowski, J. in Aston-Jones, G. (1999). The role of locus coeruleus in the regulation of cognitive performance. Science, 283, 549–554. ↩
Shirama, A., Takeda, T., Ohta, H., Iwanami, A., Toda, S. in Kato, N. (2020). Atypical alert state control in adult patients with ADHD: A pupillometry study. PLoS ONE, 15(12). https://doi.org/ 10.1371/journal.pone.0244662 ↩
Bozhilova, N. S., Michelini, G., Kuntsi, J. in Asherson, P. (2018). Mind wandering perspective on attention-deficit/hyperactivity disorder. Neuroscience and Biobehavioral Reviews, 92, 464-476, https://doi.org/10.1016/j.neubiorev.2018.07.010 ↩
Arango-Muñoz, S., Bermúdez, J. P. (2021). Intentional mind-wandering as intentional omission: the surrealist method. Synthese, 199, 7727–7748. https://doi.org/10.1007/s11229-021-03135-2 ↩
Klara Jamnik, dipl.psih.,
študentka magistrskega študija Kognitivne znanosti
Sprejeto: 18.1.2023
Objavljeno: 31.1.2023