Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Nov pristop v rehabilitaciji - terapija s pomočjo psa
Terapija s pomočja psa v obravnavi govorno-jezikovnih motenj pri bolnikih z nevrološko okvaro
članki
eSinapsa, 2011-1
Zvezdan Pirtošek
Eksoskeleti – inteligentne bionske naprave
Marko Munih
O aktualnih dilemah draženja globokih možganskih struktur pri obsesivno - kompulzivni motnji
Nadja Jarc
Sledite svojo srečo ... z iPhone
Urban Kordeš
eSinapsa, 2011-2
Renata Salecl
Gašper Tkačik
Astrociti – spregledane zvezde nevrobiologije
Marko Kreft, Robert Zorec
Sašo Dolenc
Meditacija - malo truda, veliko koristi
Luka Dimic
eSinapsa, 2011-3
Mara Bresjanac
Martina Starc
Rok Berlot
Varnost uporabe generičnih protiepileptičnih zdravil
Mojca Kržan, Matevž Kržan
Možgani, računalniki - nekaj vmes
Miha Pelko
eSinapsa, 2012-4
Ali so moški in ženski možgani različni?
Gregor Majdič
O kognitivnih motnjah pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo
Dejan Georgiev
Akutno možgansko kap lahko uspešno zdravimo
Nina Vujasinovič, Bojana Žvan
Vloga nevropsihološke diagnostike pri odkrivanju zgodnjih znakov alzheimerjeve bolezni
Simon Brezovar
eSinapsa, 2013-5
Srečanje dveh velikanov: možganov in imunskega sistema
Matej Markota
Novo odkritje na področju sporadičnih prionskih bolezni
Jana Jerše, Nadja Jarc
Učinek placeba brez lažnih zdravil in zavajanja
Mara Bresjanac
Subarahnoidna krvavitev zaradi tromboze venskih sinusov
Mateja Repar, Anita Resman Gašperčič
eSinapsa, 2013-6
Odstranjevanje možganskih tumorjev pri budnem bolniku
Andrej Vranič, Jasmina Markovič, Blaž Koritnik
Zmedena bolnica, ki nič ne vidi ali PRES
Manja Hribar, Vid Zgonc
Manja Hribar
Sistemska skleroza in ishemična možganska kap - vzročna povezanost ali le koincidenca?
Mateja Repar, Janja Pretnar Oblak
Netravmatska lokalizirana konveksitetna subarahnoidna krvavitev
Mateja Repar, Fajko F. Bajrović
Klemen Grabljevec
Z omejevanjem spodbujajoča terapija pri bolnikih po nezgodni možganski poškodbi
Dejana Zajc, Klemen Grabljevec
eSinapsa, 2014-7
Možgani v mreži navezanosti, ki nas zaznamuje
Barbara Horvat
Vpliv senzoričnega dotoka na uglasitev možganskih povezav
Peter Gradišnik
Človeški konektom ali kakšne so zveze v naših možganih
Blaž Koritnik
Niko Lah
Torkove delavnice za osnovnošolce
Mateja Drolec Novak, Vid V. Vodušek
Da ne pozabim! Tehnike za pomladitev spomina
Klara Tostovršnik, Hana Hawlina
Površina socialne nevroznanosti
Manuel Kuran
Clarity - bistri možgani Karla Deisserotha
Gregor Belušič
Barbara Gnidovec Stražišar
Bojana Žvan
Nevroplastičnost po možganski kapi
Marjan Zaletel
Klinično psihološka obravnava pacientov po možganski kapi in podpora pri vračanju na delovno mesto
Barbara Starovasnik Žagavec
Možgani: organ, s katerim ljubimo
Andraž Matkovič
Marija Šoštarič Podlesnik
Gibalno-kognitivna vadba: praktična delavnica
Mitja Gerževič, Marina Dobnik
Anton Grad
Nevrologija, imunologija, psihiatrija …
Bojan Rojc
Andraž Stožer, Janez Bregant
Dominika Novak Pihler
Možganska kap – »kako ostati v omrežju?«
Nina Ozimic
Klara Tostovršnik
eSinapsa, 2014-8
Znotrajžilno zdravljenje možganskih anevrizem
Tamara Gorjanc, Dimitrij Lovrič
Obravnava hladnih možganskih anevrizem
Bojana Žvan, Janja Pretnar Oblak
Ali deklice z Rettovim sindromom govorijo z očmi?
Anka Slana, Urška Slana
Progresivna multifokalna encefalopatija
Urša Zabret, Katarina Šurlan Popovič
Ne ubijaj – poskusi na živalih
Martina Perše
Poizkusi na živalih - za in proti
Simon Horvat
eSinapsa, 2015-9
Kako deluje navigacijski sistem v naših možganih
Simon Brezovar
Vsakodnevno delo slepe osebe / s slepo osebo
Denis Kamnar
Uroš Marušič
Manca Tekavčič Pompe
Toni Pustovrh
Marko Hawlina
Od svetlobe do podobe ali kako vidijo svet naši možgani
Simon Brezovar
Janja Hrastovšek
Zala Kurinčič
Pogledi na mejno osebnostno motnjo
Jerica Radež, Peter Kapš
Uvid kot socialno psihološki fenomen
Vid Vodušek
Uvod v vidno-prostorske funkcije s praktičnimi primeri
Ana Bujišić, Sanja Roškar
eSinapsa, 2015-10
Difuzijsko magnetnoresonančno slikanje
Rok Berlot
Katja Pavšič
Radiološko izolirani sindrom - ali ga moramo poznati?
Matej Vouk, Katarina Šurlan Popovič
Kako izgledajo možgani, ki govorijo več jezikov?
Gašper Zupan
Nov pristop v rehabilitaciji - terapija s pomočjo psa
Mateja Drljepan
Pogled v maternico z magnetnoresonančno preiskavo
Taja Jordan, Tina Vipotnik Vesnaver
Saša Zorjan
Saša Zorjan
Nevroestetika: ko nevroznanost obišče galerijo
Anja Voljavec, Hana Hawlina, Nika Vrabič
Ali so psihogeni neepileptični napadi res psihogeni?
Saška Vipotnik, Gal Granda
Kako nam lahko glasna glasba »vzame« sluh in povzroči tinitus
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-11
Mara Bresjanac
Kako ultrazvok odpira pot v možgane
Kaja Kolmančič
Kako je epigenetika spremenila nevroznanost
Metka Ravnik Glavač
Ondinino prekletstvo ali sindrom prirojene centralne hipoventilacije
Katja Pavšič, Barbara Gnidovec Stražišar, Janja Pretnar Oblak, Fajko F. Bajrović
Zika virus in magnetnoresonančna diagnostika nepravilnosti osrednjega živčevja pri plodu
Rok Banko, Tina Vipotnik Vesnaver
Motnje ravnotežja otrok in odraslih
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-12
Vloga magnetnoresonančne spektroskopije pri obravnavi možganskih tumorjev
Gašper Zupan, Katarina Šurlan Popovič
Tiskanje tridimenzionalnih modelov v medicini
Andrej Vovk
Aleš Oblak
Kevin Klarič
Sinestezija: umetnica, ki ne želi odrasti
Tisa Frelih
Računska psihiatrija: od nevroznanosti do klinike
Nastja Tomat
Kognitivni nadzor: od vsakdanjega življenja do bolezni
Vida Ana Politakis
eSinapsa, 2017-13
Internet: nadgradnja ali nadomestek uma?
Matej Perovnik
Vloga črevesnega mikrobioma pri odzivu na stres
Vesna van Midden
Stres pušča posledice tako na človeškem kot živalskem organizmu
Jasmina Kerčmar
Prikaz normalne anatomije in bolezenskih stanj obraznega živca z magnetno resonanco
Rok Banko, Matej Vrabec
Psihedelična izkušnja in njen zdravilni potencial
Anja Cehnar, Jona Basle
Vpliv hiperglikemije na delovanje možganov
Jasna Šuput Omladič, Simona Klemenčič
Nevrofibromatoza: napredujoče obolenje centralnega in perifernega živčevja
Nejc Steiner, Saba Battelino
Fenomen žrtvenega jagnja v dobi interneta
Dolores Trol
Tesnoba staršev in strategije spoprijemanja, ko pri otroku na novo odkrijejo epilepsijo
Daša Kocjančič, Petra Lešnik Musek, Vesna Krkoč, David Gosar
eSinapsa, 2017-14
Zakaj ne zapeljem s ceste, ko kihnem?
Anka Slana Ozimič, Grega Repovš
Nobelova nagrada za odkritje molekularnih mehanizmov nadzora cirkadianih ritmov
Leja Dolenc Grošelj
Možgani pod stresom: od celic do duševnih motenj
Nastja Tomat
Na sledi prvi vzročni terapiji Huntingtonove bolezni
Danaja Metul
Razlike med spoloma pri Parkinsonovi bolezni
Kaja Kolmančič
eSinapsa, 2018-15
Susceptibilno poudarjeno magnetnoresonančno slikanje pri bolniku z ALS
Alja Vičič, Jernej Avsenik, Rok Berlot
Sara Fabjan
Reverzibilni cerebralni vazokonstrikcijski sindrom – pot do diagnoze
Maja Cimperšek, Katarina Šurlan Popovič
Liam Korošec Hudnik
Kognitivno funkcioniranje pri izgorelosti
Marina Horvat
eSinapsa, 2019-16
Maša Čater
Saša Koprivec
Infekcije osrednjega živčnega sistema s flavivirusi
Maja Potokar
Raziskava: Kako depresija vpliva na kognitivne sposobnosti?
Vida Ana Politakis
Razvoj depresije pri otrocih z vidika navezovalnega vedenja
Neža Grgurevič
Sonja Prpar Mihevc
Umetno inteligentna nevroznanost: srečanje nevronskih mrež in možganske fiziologije
Kristijan Armeni
Čebelji strup pri preventivi nevrodegenerativnih bolezni in priložnost za klinično prakso
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2019-17
IgG4+ – skupni imenovalec diagnoz iz preteklosti
Cene Jerele, Katarina Šurlan Popovič
Nov molekulski mehanizem delovanja ketamina v astrocitih
Matjaž Stenovec
Praktični pristop k obravnavi utrujenosti in motenj spanja pri bolnikih z multiplo sklerozo
Nik Krajnc, Leja Dolenc Grošelj
Jure Pešak
eSinapsa, 2020-18
Bolezni spektra anti-MOG pri odraslih
Nik Krajnc
Samomor pod lupo nevroznanosti
Alina Holnthaner
eSinapsa, 2020-19
Ob mednarodnem dnevu znakovnih jezikov
Anka Slana Ozimič
Teorija obetov: kako sprejemamo tvegane odločitve
Nastja Tomat
Sara Fabjan
Matjaž Deželak
Nina Stanojević, Uroš Kovačič
Od človeških nevronov do možganskih organoidov – nova obzorja v nevroznanosti
Vesna M. van Midden
Splošna umetna inteligenca ali statistične jezikovne papige?
Kristijan Armeni
Zunajcelični vezikli kot prenašalci zdravilnih učinkovin preko krvno-možganske prepreke
Saša Koprivec
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2021-20
Migrena: starodavna bolezen, sodobni pristopi k zdravljenju
Eva Koban, Lina Savšek
Zgodnji razvoj socialnega vedenja
Vesna Jug
Nastja Tomat
Mikrosplet: povezovanje preko mikrobioma
Tina Tinkara Peternelj
Stimulacija možganov kot način zdravljenja depresije
Saša Kocijančič Azzaoui
eSinapsa, 2021-21
eSinapsa, 2022-22
Sodobni vidiki motenj hranjenja
Karin Sernec
Ples in gibalni dialog z malčki
Neva Kralj
Atul Gawande
Jezikovna funkcija pri Alzheimerjevi bolezni
Gašper Tonin
Dostava terapevtikov preko krvno-možganske pregrade
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2022-23
Akutni ishemični infarkt hrbtenjače pri zdravih otrocih – kaj lahko pove radiolog?
Katarina Šurlan Popovič, Barbara Šijaković
eSinapsa, 2023-24
Možganska omrežja pri nevrodegenerativnih boleznih
Tomaž Rus, Matej Perovnik
Morske živali kot navdih za nevroznanstvenike: morski konjiček, morski zajček in klobučnjak
Tina Bregant
Metoda Feldenkrais: gibanje in nevroplastičnost
Mateja Pate
Etično naravnana animalna nevroznanost
Maša Čater
Helena Motaln, Boris Rogelj
eSinapsa, 2023-25
Urban Košak, Damijan Knez, Anže Meden, Simon Žakelj, Jurij Trontelj, Jure Stojan, Maja Zakošek Pipan, Kinga Sałat idr.
eSinapsa, 2024-26
Naravno okolje kot vir zdravja in blagostanja
Karin Križman, Grega Repovš, Gaja Zager Kocjan, Gregor Geršak
Katja Peganc Nunčič, Damjan Osredkar
Tanja Goltnik
Ali je zgodnje vstajanje dedno?
Cene Skubic, Laura Plavc, Damjana Rozman, Leja Dolenc Grošelj
eSinapsa, 2024-27
Širša terapevtska uporaba ketamina: potenciali in izzivi
Kristian Elersič
Moč vpliva socialne opore na bolečino
Jana Verdnik
V zadnjem času se vse bolj zavedamo pozitivnih učinkov, ki jih imajo na ljudi živali. V zdravstvenih enotah in bolnišnicah ter na področju rehabilitacije vse večjo veljavo pridobiva terapija s pomočjo živali. S terapijo s pomočjo psa smo na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu (URI Soča) želeli obogatiti običajno logopedsko terapijo pri odraslih bolnikih z nevrološko okvaro. Pozitivni učinki terapije in zadovoljstvo bolnikov nam dajejo dodatne spodbude, da tovrsten pristop, ki je nov in še neznan v slovenskem prostoru, še naprej razvijamo in raziskujemo.
Pogled v zgodovino pokaže pomemben vpliv, ki ga imajo živali na človeka. Že v pradavnini so jamski ljudje upodabljali živali in jih imeli za svoje spremljevalce. Z nekaterimi izmed njih je človek razvil globlji odnos, na primer s psom1 2. Ljudje so prepoznali pozitivne učinkete živali na svoje zdravje in počutje. V zadnjem času se vse bolj zavedamo njihove pomembne vloge v terapevtskem smislu in to področje postaja vse bolj zanimivo tudi za raziskovalce3. Pri tem je pomembno, da razlikujemo med dvema pojmoma, in sicer med terapijo s pomočjo živali (AAT- Animal Assisted Therapy) in aktivnostmi s pomočjo živali (AAA - Animal Assisted Activity). Terapija s pomočjo živali je ciljno usmerjena pomoč, izvedena s pomočjo živali, ki ustreza določenim merilom. Terapijo izvajajo strokovni delavci v okviru svoje stroke, na primer fizioterapevti, delovni terapevti, logopedi, psihologi ali socialni delavci. Kot takšna je prilagojena posamezniku in s strani strokovnega delavca skrbno načrtovana. Srečanje po navadi traja 30 minut, rezultati pa se beležijo. Cilj terapije je izboljšanje človekovega fizičnega, socialnega, čustvenega in kognitivnega stanja4. Za razliko od terapije, aktivnosti s pomočjo živali niso ciljno usmerjene. Njihov namen je predvsem izboljšati kvaliteto življenja posameznika ali skupine in temelji na stiku človeka z živaljo. Dejavnosti se lahko večkrat ponavljajo, čas in trajanje obiska nista vnaprej določena in sta prilagodljiva. Prisotnost strokovne osebe ni potrebna5 6.
Cevizci s sodelavci navaja, da bi se morala terapija s pomočjo živali zaradi njenih pozitivnih učinkov čim več uporabljati v javnem zdravstvu. Uporabna je za izboljšanje zdravja starejših ljudi z različnimi telesnimi, kognitivnimi in socialnimi primanjkljaji, še posebej pri osebah z Alzheimerjevo boleznijo, demenco, afazijo, depresijo, shizofrenijo in osamljenostjo7. Pri rehabilitaciji terapija s pomočjo živali izboljša bolnikovo samopodobo, zniža krvni tlak, predstavlja dodatno spodbudo in motivacijo za rehabilitacijo, izboljša komunikacijo z ostalimi bolniki in zdravstvenim osebjem7. Macauley navaja, da na področju rehabilitacije terapijo s pomočjo živali pogosteje kot na logopedskem področju uporabljajo na področju fizioterapije in delovne terapije. Ugotavlja, da so razlogi lahko: (1) pomanjkanje raziskav, (2) nezadostna podpora tovrstni terapiji, (3) pomanjkanje napotkov, kako živali vključevati v logopedsko terapijo, (4) v opredelitvi za katere osebe in motnje je tovrstna terapija učinkovita ter (5) pomanjkljivo preverjanje učinkovitosti terapije v primerjavi z običajno logopedsko obravnavo8. Študije, ki so raziskovale vpliv terapije s pomočjo živali na odrasle osebe z govorno-jezikovnimi motnjami, so prepoznale pozitiven vpliv predvsem pri osebah z afazijo in demenco8 9 10. Lafrance s sodelavci navaja, da sta se s prisotnostjo psa izboljšala govor in socialno vedenje bolnikov9. Macauley je na podlagi šestih študij povzela, da so bile osebe bolj motivirane za terapijo, kadar je bil prisoten pes, več je bilo spontane vokalizacije, v komunikacijo s psom pa so vložile tudi več truda kot pri običajni logopedski terapiji8. Pri običajni terapiji skušamo krepiti bolnikova močna področja, obenem pa ga soočamo tudi z njegovimi pomanjkljivostmi in šibkimi področji, ki jih želimo okrepiti. Poleg tega so bolniki pogosto osredotočeni na svoje pomanjkljivosti, kar jim predstavlja še dodatni stres, obenem pa je njihova pozornost ves čas usmerjena v lastne težave1. V terapiji s pomočjo živali je bolnikova pozornost usmerjena na žival in odnos z njo1. Skupaj soustvarjata sproščeno dejavnost, ki jo ves čas usmerja terapevt in skuša z njo doseči zastavljene cilje v podporo komunikaciji. Bolnik se v takem okolju počuti sprejetega in je sproščen. Obenem ne smemo pozabiti, da takšna terapija lahko krepi pozitiven odnos med bolnikom in logopedom, ki je ključnega pomena za uspešno rehabilitacijo. S prisotnostjo živali v terapiji se ta odnos pogosto še poglobi.
Pozitivni učinki, ki jih imajo živali na bolnike pri rehabilitaciji na URI Soča, so nas navedli k preizkušanju novega logopedskega pristopa. V tim terapije s pomočjo psa smo poleg fizioterapevtk in delovnih terapevtk vključili še logopedinjo. V terapiji sodelujejo terapevtski par (pes in njegov vodnik), bolnik in strokovna oseba. Strokovni kader sestavljajo fizioterapevtki, delovni terapevtki in logopedinja v sodelovanju z društvom za terapijo s pomočjo psov, Tačke pomagačke. Omenjena terapija je namenjena odraslim osebam oddelka za rehabilitacijo po nezgodni poškodbi možganov, osebam z multiplo sklerozo in osebam z drugimi nevrološkimi obolenji. Srečanja potekajo enkrat tedensko, individualna terapija traja 30 minut. V logopedsko terapijo s pomočjo psa so vključeni bolniki, ki imajo kakršno koli govorno jezikovno motnjo (npr. afazijo, disfazijo, dizartrijo) in za katere logopedinja presodi, da bi jim tovrstna terapija koristila. Za posameznega bolnika opredelijo cilje terapije in izdelajo individualen program, ki ga usmerja logopedinja. Znotraj terapije se krepijo različna področja. Osnovni cilji so izboljšati komunikacijske sposobnosti, motivacijo, socialne spretnosti, kognitivne funkcije (spomin, priklic besed) in zmožnost izražanja občutkov. Bolniki, ki so ali so bili lastniki domačih živali, pogosto podelijo izkušnjo o svojem psu. Velikokrat se namreč zgodi, da zaradi bolezni ne morejo več skrbeti zanj, zato jim izkušnja tovrstne terapije veliko pomeni. Rdečo nit terapije predstavljata bolnik z nevrološko okvaro in pes, v središču pozornosti pa je bolnikov odnos s psom. Kot pozitiven učinek terapije se je izkazala dodatna motivacija bolnikov in pripravljenost na sodelovanje. Pri bolnikih z dizartrijo se je izkazalo, da jih terapija s psom dodatno motivira, da poskušajo doseči čim bolj jasen in glasen govor, sicer se pes ne odzove na njihov ukaz. Pri bolnikih z jezikovnimi primanjkljaji je več spontanih govornih odzivov, skušajo si zapomniti ime psa, ga večkrat pokličejo, dajejo mu različne ukaze in ga pohvalijo. V aktivnostih s psom se bolniki počutijo sprejete in sproščene, saj se pes enako obnaša do vseh ljudi, ne glede na njihovo zdravstveno stanje ali oviranost. Pri terapiji bolnikov s kroničnimi boleznimi psi nudijo okolje brez obsojanj in bolnikom v terapevtskem procesu nudijo dodatno podporo7.
Za spremljanje učinkovitosti terapije s psi smo ustvarili lestvico za oceno komunikacijskih sposobnosti. Lestvica zajema področje neverbalne komunikacije (vzpostavitev očesnega stika, zadrževanje očesnega stika in uporaba gest), govor (glasnost in razumljivost govora, natančnost izreke), jezikovne sposobnosti (iniciacija govora, priklic besed, postavljanje vprašanj, prosto pripovedovanje in branje). Pri vsaki trditvi iz lestvice ocenjevalec poda oceno od 0 do 3, kjer 0 pomeni odsotno in 3 veliko oziroma pogosto. Z lestvico, ki jo je razvil dr. Dare Kovačič, smo ocenjevali pozornost (osredotočenost na nalogo, zmožnost deljene pozornosti in vztrajnost), motivacijo in sodelovanje (zavračanje/sprejemanje, izvajanje ter dokončanje naloge, zmožnost sledenja navodilom, iniciativnost) ter čustveno stanje (negativno/pozitivno)11.
Pozitivni odzivi bolnikov nam dajejo dodatno spodbudo, da logopedsko terapijo s psom nadgradimo, izboljšamo in dodatno raziščemo. Menimo, da gre za pristop, ki bo v širšem okolju v prihodnosti še pridobival svojo veljavo, zato je pomembno, da mu sledimo tudi v Sloveniji.
Pichot T. Animal-Assisted Brief Therapy: a solution-focused approach. New York: Routledge; 2012. ↩
Marinšek M, Tušak M. Človek – žival: zdrava naveza. Maribor: Založba Pivec; 2007. ↩
Muñoz Lasa S, Máximo Bocanegra N, Valero Alcaide R, Atín Arratibel MA, Varela Donoso E, Ferriero G. Animal assisted interventions in neurorehabilitation: a review of the most recent literature. Neurologia. 2015;30(1):1-7. ↩
Tačke Pomagačke. Terapija s pomočjo psov. Dostopno na http://tackepomagacke.si/programi/terapija-s-pomocjo-psov/. ↩
Tačke Pomagačke. Aktivnosti s pomočjo psov. Dostopno na http://tackepomagacke.si/programi/aktivnosti-s-pomocjo-psov/ ↩
Pet Partners. What are Animal-Assisted Activities/Therapy? Dostopno na http://www.petpartners.org/document.doc?id=1102 ↩
Cevizci S, Sen HM, Güneş F, Karaahmet E. Animal Assisted Therapy and Activities in Alzheimer’s Disease. V: Zerr I. Understanding Alzheimer’s Disease. InTech. 2013: 303-325. ↩
Macauley BL. Animal-assisted therapy for persons with aphasia: A pilot study. J Rehabil Res Dev 2006;43:357-366. ↩
LaFrance C, Garcia LJ, Labreche J. The effect of a therapy dog on the communication skills of an adult with aphasia. Journal of Communication Disorders 2007;40:215-224. ↩
Richeson N. Effects of animal-assisted therapy on agitated behaviors and social interactions of older adults with dementia. Am J Alzheimers Dis Other Demen 2003; 18(6):353-358. ↩
Kovačič D. Poskusni program rehabilitacije s pomočjo psov. Rehabilitacija 2008; VII(2):23-29. ↩
Mateja Drljepan, prof. spec. in reh. ped. – logop.
Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča
Recenzirala
mag. Nada Žemva, spec. klinične logopedije
Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča
Prispelo: maj 2015
Sprejeto: maj 2015
Objavljeno: november 2015