Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Meditacija - malo truda, veliko koristi
članki
eSinapsa, 2011-1
Zvezdan Pirtošek
Eksoskeleti – inteligentne bionske naprave
Marko Munih
O aktualnih dilemah draženja globokih možganskih struktur pri obsesivno - kompulzivni motnji
Nadja Jarc
Sledite svojo srečo ... z iPhone
Urban Kordeš
eSinapsa, 2011-2
Renata Salecl
Gašper Tkačik
Astrociti – spregledane zvezde nevrobiologije
Marko Kreft, Robert Zorec
Sašo Dolenc
Meditacija - malo truda, veliko koristi
Luka Dimic
eSinapsa, 2011-3
Mara Bresjanac
Martina Starc
Rok Berlot
Varnost uporabe generičnih protiepileptičnih zdravil
Mojca Kržan, Matevž Kržan
Možgani, računalniki - nekaj vmes
Miha Pelko
eSinapsa, 2012-4
Ali so moški in ženski možgani različni?
Gregor Majdič
O kognitivnih motnjah pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo
Dejan Georgiev
Akutno možgansko kap lahko uspešno zdravimo
Nina Vujasinovič, Bojana Žvan
Vloga nevropsihološke diagnostike pri odkrivanju zgodnjih znakov alzheimerjeve bolezni
Simon Brezovar
eSinapsa, 2013-5
Subarahnoidna krvavitev zaradi tromboze venskih sinusov
Mateja Repar, Anita Resman Gašperčič
Srečanje dveh velikanov: možganov in imunskega sistema
Matej Markota
Novo odkritje na področju sporadičnih prionskih bolezni
Jana Jerše, Nadja Jarc
Učinek placeba brez lažnih zdravil in zavajanja
Mara Bresjanac
eSinapsa, 2013-6
Odstranjevanje možganskih tumorjev pri budnem bolniku
Andrej Vranič, Jasmina Markovič, Blaž Koritnik
Zmedena bolnica, ki nič ne vidi ali PRES
Manja Hribar, Vid Zgonc
Manja Hribar
Sistemska skleroza in ishemična možganska kap - vzročna povezanost ali le koincidenca?
Mateja Repar, Janja Pretnar Oblak
Netravmatska lokalizirana konveksitetna subarahnoidna krvavitev
Mateja Repar, Fajko F. Bajrović
Klemen Grabljevec
Z omejevanjem spodbujajoča terapija pri bolnikih po nezgodni možganski poškodbi
Dejana Zajc, Klemen Grabljevec
eSinapsa, 2014-7
Možgani v mreži navezanosti, ki nas zaznamuje
Barbara Horvat
Vpliv senzoričnega dotoka na uglasitev možganskih povezav
Peter Gradišnik
Človeški konektom ali kakšne so zveze v naših možganih
Blaž Koritnik
Niko Lah
Torkove delavnice za osnovnošolce
Mateja Drolec Novak, Vid V. Vodušek
Da ne pozabim! Tehnike za pomladitev spomina
Klara Tostovršnik, Hana Hawlina
Površina socialne nevroznanosti
Manuel Kuran
Clarity - bistri možgani Karla Deisserotha
Gregor Belušič
Barbara Gnidovec Stražišar
Bojana Žvan
Nevroplastičnost po možganski kapi
Marjan Zaletel
Klinično psihološka obravnava pacientov po možganski kapi in podpora pri vračanju na delovno mesto
Barbara Starovasnik Žagavec
Možgani: organ, s katerim ljubimo
Andraž Matkovič
Marija Šoštarič Podlesnik
Gibalno-kognitivna vadba: praktična delavnica
Mitja Gerževič, Marina Dobnik
Anton Grad
Nevrologija, imunologija, psihiatrija …
Bojan Rojc
Andraž Stožer, Janez Bregant
Dominika Novak Pihler
Možganska kap – »kako ostati v omrežju?«
Nina Ozimic
Klara Tostovršnik
eSinapsa, 2014-8
Znotrajžilno zdravljenje možganskih anevrizem
Tamara Gorjanc, Dimitrij Lovrič
Obravnava hladnih možganskih anevrizem
Bojana Žvan, Janja Pretnar Oblak
Ali deklice z Rettovim sindromom govorijo z očmi?
Anka Slana, Urška Slana
Progresivna multifokalna encefalopatija
Urša Zabret, Katarina Šurlan Popovič
Ne ubijaj – poskusi na živalih
Martina Perše
Poizkusi na živalih - za in proti
Simon Horvat
eSinapsa, 2015-9
Kako deluje navigacijski sistem v naših možganih
Simon Brezovar
Vsakodnevno delo slepe osebe / s slepo osebo
Denis Kamnar
Uroš Marušič
Manca Tekavčič Pompe
Toni Pustovrh
Marko Hawlina
Od svetlobe do podobe ali kako vidijo svet naši možgani
Simon Brezovar
Janja Hrastovšek
Zala Kurinčič
Pogledi na mejno osebnostno motnjo
Jerica Radež, Peter Kapš
Uvid kot socialno psihološki fenomen
Vid Vodušek
Uvod v vidno-prostorske funkcije s praktičnimi primeri
Ana Bujišić, Sanja Roškar
eSinapsa, 2015-10
Difuzijsko magnetnoresonančno slikanje
Rok Berlot
Katja Pavšič
Radiološko izolirani sindrom - ali ga moramo poznati?
Matej Vouk, Katarina Šurlan Popovič
Kako izgledajo možgani, ki govorijo več jezikov?
Gašper Zupan
Nov pristop v rehabilitaciji - terapija s pomočjo psa
Mateja Drljepan
Pogled v maternico z magnetnoresonančno preiskavo
Taja Jordan, Tina Vipotnik Vesnaver
Saša Zorjan
Saša Zorjan
Nevroestetika: ko nevroznanost obišče galerijo
Anja Voljavec, Hana Hawlina, Nika Vrabič
Ali so psihogeni neepileptični napadi res psihogeni?
Saška Vipotnik, Gal Granda
Kako nam lahko glasna glasba »vzame« sluh in povzroči tinitus
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-11
Mara Bresjanac
Kako ultrazvok odpira pot v možgane
Kaja Kolmančič
Kako je epigenetika spremenila nevroznanost
Metka Ravnik Glavač
Ondinino prekletstvo ali sindrom prirojene centralne hipoventilacije
Katja Pavšič, Barbara Gnidovec Stražišar, Janja Pretnar Oblak, Fajko F. Bajrović
Motnje ravnotežja otrok in odraslih
Nejc Steiner, Saba Battelino
Zika virus in magnetnoresonančna diagnostika nepravilnosti osrednjega živčevja pri plodu
Rok Banko, Tina Vipotnik Vesnaver
eSinapsa, 2016-12
Vloga magnetnoresonančne spektroskopije pri obravnavi možganskih tumorjev
Gašper Zupan, Katarina Šurlan Popovič
Tiskanje tridimenzionalnih modelov v medicini
Andrej Vovk
Aleš Oblak
Kevin Klarič
Sinestezija: umetnica, ki ne želi odrasti
Tisa Frelih
Računska psihiatrija: od nevroznanosti do klinike
Nastja Tomat
Kognitivni nadzor: od vsakdanjega življenja do bolezni
Vida Ana Politakis
eSinapsa, 2017-13
Internet: nadgradnja ali nadomestek uma?
Matej Perovnik
Vloga črevesnega mikrobioma pri odzivu na stres
Vesna van Midden
Stres pušča posledice tako na človeškem kot živalskem organizmu
Jasmina Kerčmar
Prikaz normalne anatomije in bolezenskih stanj obraznega živca z magnetno resonanco
Rok Banko, Matej Vrabec
Psihedelična izkušnja in njen zdravilni potencial
Anja Cehnar, Jona Basle
Vpliv hiperglikemije na delovanje možganov
Jasna Šuput Omladič, Simona Klemenčič
Nevrofibromatoza: napredujoče obolenje centralnega in perifernega živčevja
Nejc Steiner, Saba Battelino
Fenomen žrtvenega jagnja v dobi interneta
Dolores Trol
Tesnoba staršev in strategije spoprijemanja, ko pri otroku na novo odkrijejo epilepsijo
Daša Kocjančič, Petra Lešnik Musek, Vesna Krkoč, David Gosar
eSinapsa, 2017-14
Zakaj ne zapeljem s ceste, ko kihnem?
Anka Slana Ozimič, Grega Repovš
Nobelova nagrada za odkritje molekularnih mehanizmov nadzora cirkadianih ritmov
Leja Dolenc Grošelj
Možgani pod stresom: od celic do duševnih motenj
Nastja Tomat
Na sledi prvi vzročni terapiji Huntingtonove bolezni
Danaja Metul
Razlike med spoloma pri Parkinsonovi bolezni
Kaja Kolmančič
eSinapsa, 2018-15
Susceptibilno poudarjeno magnetnoresonančno slikanje pri bolniku z ALS
Alja Vičič, Jernej Avsenik, Rok Berlot
Sara Fabjan
Reverzibilni cerebralni vazokonstrikcijski sindrom – pot do diagnoze
Maja Cimperšek, Katarina Šurlan Popovič
Liam Korošec Hudnik
Kognitivno funkcioniranje pri izgorelosti
Marina Horvat
eSinapsa, 2019-16
Maša Čater
Saša Koprivec
Infekcije osrednjega živčnega sistema s flavivirusi
Maja Potokar
Raziskava: Kako depresija vpliva na kognitivne sposobnosti?
Vida Ana Politakis
Razvoj depresije pri otrocih z vidika navezovalnega vedenja
Neža Grgurevič
Sonja Prpar Mihevc
Umetno inteligentna nevroznanost: srečanje nevronskih mrež in možganske fiziologije
Kristijan Armeni
Čebelji strup pri preventivi nevrodegenerativnih bolezni in priložnost za klinično prakso
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2019-17
IgG4+ – skupni imenovalec diagnoz iz preteklosti
Cene Jerele, Katarina Šurlan Popovič
Nov molekulski mehanizem delovanja ketamina v astrocitih
Matjaž Stenovec
Praktični pristop k obravnavi utrujenosti in motenj spanja pri bolnikih z multiplo sklerozo
Nik Krajnc, Leja Dolenc Grošelj
Jure Pešak
eSinapsa, 2020-18
Bolezni spektra anti-MOG pri odraslih
Nik Krajnc
Samomor pod lupo nevroznanosti
Alina Holnthaner
eSinapsa, 2020-19
Ob mednarodnem dnevu znakovnih jezikov
Anka Slana Ozimič
Teorija obetov: kako sprejemamo tvegane odločitve
Nastja Tomat
Sara Fabjan
Matjaž Deželak
Nina Stanojević, Uroš Kovačič
Od človeških nevronov do možganskih organoidov – nova obzorja v nevroznanosti
Vesna M. van Midden
Splošna umetna inteligenca ali statistične jezikovne papige?
Kristijan Armeni
Zunajcelični vezikli kot prenašalci zdravilnih učinkovin preko krvno-možganske prepreke
Saša Koprivec
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2021-20
Migrena: starodavna bolezen, sodobni pristopi k zdravljenju
Eva Koban, Lina Savšek
Zgodnji razvoj socialnega vedenja
Vesna Jug
Nastja Tomat
Mikrosplet: povezovanje preko mikrobioma
Tina Tinkara Peternelj
Stimulacija možganov kot način zdravljenja depresije
Saša Kocijančič Azzaoui
eSinapsa, 2021-21
eSinapsa, 2022-22
Sodobni vidiki motenj hranjenja
Karin Sernec
Ples in gibalni dialog z malčki
Neva Kralj
Atul Gawande
Jezikovna funkcija pri Alzheimerjevi bolezni
Gašper Tonin
Dostava terapevtikov preko krvno-možganske pregrade
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2022-23
Akutni ishemični infarkt hrbtenjače pri zdravih otrocih – kaj lahko pove radiolog?
Katarina Šurlan Popovič, Barbara Šijaković
eSinapsa, 2023-24
Možganska omrežja pri nevrodegenerativnih boleznih
Tomaž Rus, Matej Perovnik
Morske živali kot navdih za nevroznanstvenike: morski konjiček, morski zajček in klobučnjak
Tina Bregant
Metoda Feldenkrais: gibanje in nevroplastičnost
Mateja Pate
Etično naravnana animalna nevroznanost
Maša Čater
Helena Motaln, Boris Rogelj
eSinapsa, 2023-25
Urban Košak, Damijan Knez, Anže Meden, Simon Žakelj, Jurij Trontelj, Jure Stojan, Maja Zakošek Pipan, Kinga Sałat idr.
eSinapsa, 2024-26
Naravno okolje kot vir zdravja in blagostanja
Karin Križman, Grega Repovš, Gaja Zager Kocjan, Gregor Geršak
Katja Peganc Nunčič, Damjan Osredkar
Tanja Goltnik
Ali je zgodnje vstajanje dedno?
Cene Skubic, Laura Plavc, Damjana Rozman, Leja Dolenc Grošelj
eSinapsa, 2024-27
Širša terapevtska uporaba ketamina: potenciali in izzivi
Kristian Elersič
Moč vpliva socialne opore na bolečino
Jana Verdnik
Benjamin Bušelič
Urška Černe, Anemari Horvat, Robert Zorec, Nina Vardjan
V zadnjih letih se v vedno večjem obsegu raziskuje meditacijo zaradi njenega ugodnega učinka na zdravje ter dobro počutje vaditeljev (pregled blagodejnih učinkov najdete npr. v Walsh in Shapiro, 20061).
Raziskovalci so v preteklosti najpogosteje preučevali meditatorje (posameznike, ki izvajajo meditacijo), ki so šli skozi dalj časa trajajoč trening meditacije, ali pa so tovrstnemu kognitivnemu treningu namenili celo več let. Nekaj študij (na primer 2) je sicer preverjalo učinek krajših intervencij z meditacijo, njihovi rezultati pa so kazali na to, da tudi krajše usposabljanje v meditaciji vpliva npr. na občutek bolečine, pa tudi na čustva ter spoznavne sposobnosti. Vendar pa so krajše intervencije še vedno trajale od enega do treh mesecev, kar je razmeroma dolgo obdobje za družbo, ki si želi hitrih rezultatov.
Zato se je Fadel Zeidan, post-doktorski sodelavec na univerzi Wake Forest (Severna Karolina, ZDA), odločil osvetliti koristi meditacije za ljudi, ki živijo v instant kulturi. Je eden prvih raziskovalcev, ki proučujejo, kako zelo-kratek-trening v meditaciji spremeni način človeškega odzivanja na dražljaje.3
Tako je v svoji v letu 2010 objavljeni študiji o vplivu kratkega treninga v čuječnostni meditaciji (angl. “mindfulness meditation”) na občutenje eksperimentalno povzročene bolečine4 prišel do ugotovitve, da že 3 dni vsakodnevne 20-minutne vadbe meditacije pomembno zniža subjektivne ocene bolečine, občutljivost za bolečino ter tesnobo kot stanje, poviša pa se raven čuječnosti. Pri tem se je meditacija pokazala kot učinkovitejša od sproščanja in distrakcije z matematično nalogo.
V drugi študiji5, ki je bila prav tako objavljena leta 2010, je Zeidan raziskoval, kako zelo kratek trening v čuječnostni meditaciji izboljša kognicijo ter počutje. Že po 4-dnevnem vadenju po 20 minut na dan so udeleženci izkazali izboljšano vidno-prostorsko procesiranje, delovni spomin ter izvršilne funkcije. Rezultati naj bi tako nakazovali, da so udeleženci lahko bolje ohranjali pozornost, kar se je poznalo predvsem pri nalogah, kjer je pomembna hitrost reševanja. K temu učinku je lahko pripomoglo tudi izboljšanje počutja udeležencev, saj boljše počutje prispeva k upadu ruminacije oz. tavanja uma. V letu 2011 je Zeidel s sodelavci objavil članek6 v aprilski številki Journal of Neuroscience. Zanimalo jih je, kako meditacija vpliva na z bolečino povezane možganske procese. Z ozirom na to, da meditacija lahko ublaži subjektivno izkušnjo bolečine, se postavlja vprašanje, kako možganski predeli, ki so povezani z meditacijo, vplivajo na predele povezane z bolečino. Za raziskavo je 15 udeležencev, ki nikoli prej niso meditirali, vadilo čuječnostno meditacijo (Shamatha meditacija, strokovno poimenovana “osredotočena pozornost”). Pri tej kognitivni vadbi je potrebno ohranjati pozornost na spremenljive občutke dihanja ter pri tem spremljati pojavljanje misli, se od misli odtegniti brez čustvenega odziva in pozornost povrniti nazaj na dihanje.
Predno so udeleženci povadili meditacijo, so jim slikali možgane s posebno slikovno metodo, imenovano (PASL) MRI (“Pulsed Arterial Spin Labeled Magnetic Resonance Imaging”), medtem ko so jim na desni nogi s toplotnim stimulatorjem sprožali boleče dražljaje (49 °C), katere so izmenjavali z nevtralnim draženjem (35 °C). V prvi polovici eksperimenta so udeleženci morali le mirovati z zaprtimi očmi, v drugi polovici pa so morali biti pozorni na dihanje. Potem so udeleženci 4 dni vadili meditacijo po 20 minut na dan. Sledilo je ponovno MRI slikanje ter toplotno draženje, med katerim so udeleženci najprej mirovali, v drugi polovici pa meditirali na dihanje. Skladno s preteklimi raziskavami so znanstveniki zaznali z bolečino povezano možgansko aktivnost v anteriornem cingulatnem korteksu (ACC), bilateralni inzuli, sekundarnem somatosenzornem korteksu (SII) in v primarnem somatosenzornem korteksu (SI), ki je odgovarjal draženemu predelu noge. Rezultati so pokazali, da so se vsled meditacije zmanjšale ocene jakosti bolečine za 40% (od 11 do 70%) v primerjavi z mirovanjem. Prav tako je meditacija pomembno zmanjšala ocene neprijetnosti bolečine za 57% (od 20 do 93%). Avtorji ugotavljajo, da meditacija ublaži bolečino skozi različne možganske mehanizme:
Povečanje aktivnosti zaradi vadenja meditacije je bilo torej zaslediti v možganskih predelih, ki so povezani s kognitivnim nadzorom in čustvi. Področja, ki so vpletena v kognitiven nadzor (srednji ACC), uravnavanje čustev (obojestranski OFC) in interoceptivno zavedanje (desna AI) so bila aktivnejša med meditacijo. Višja aktivnost teh izvršilnih področij možganske skorje morda tudi vpliva na thalamično procesiranje zaznavanja bolečine. Dekativacija thalamusa med meditacijo bi lahko vplivala na to, katere čutne informacije o bolečini dosežejo možgansko skorjo. Meditacija torej poveča kognitivni nadzor in preoblikuje kontekstualno oceno nociceptivnih informacij ter tako spremeni občutenje bolečine.
Pomembno je še opozoriti, da čuječnostno meditacijo delimo na dva različna kognitivna procesa. Temeljna vadba čuječnosti se imenuje Shamatha (prevod iz Sanskrita: mirno bivanje) ali osredotočena pozornost, ki smo jo že opisali. Tradicionalno se osredotočeno pozornost vadi kot pripravo oz. predpogoj za drugo stopnjo čuječnostne meditacije, imenovano Vipassana (prevod iz Sanskrita: vpogled v naravo stvarnosti) ali odprto spremljanje. Ta stopnja čuječnosti veleva zavedanje pojavov, kakor se iz trenutka v trenutek pojavljajo v našem doživljanju, ne da bi jih ocenjevali. Zato je potrebno razumeti, da se rezultati te raziskave razlikujejo od vpliva meditacije odprtega spremljanja na bolečino. Meditatorji pri odprtem spremljanju namreč kar se da polno izkusijo jakost čutnega dogodka. V skladu s tem so raziskave pokazale, da odprto spremljanje zmanjša neprijetnost bolečine, ne pa tudi doživeto jakost bolečine. Zato naj bi osredotočena pozornost ublažila bolečino preko spreminjanja načina, kako se nociceptivne informacije pretvorijo v bolečino. Medtem ko odprto spremljanje spodbuja odnos-brez-ocenjevanja do polno izkušanih čutnih dražljajev.
Avtorji na koncu zaključijo, da bi zaradi blagodejnega vpliva že zelo kratkega vadenja meditacije na občutenje bolečine, meditacija lahko služila kot terapevtski pripomoček v klinične namene.
Walsh, R. & Shapiro, S.L. The meeting of meditative disciplines and Western psychology: a mutually enriching dialogue. American Psychologist 61, 227-239 (2006). ↩
Lane, J.D., Seskevich, J.E. & Pieper, C.F. Brief meditation training can improve perceived stress and negative mood. Alternative Therapies In Health And Medicine 13, 38-44 (2007). ↩
Glej http://www.charlotteobserver.com/2010/07/19/1570532/the-busy-mind-on-meditation.html ↩
Zeidan, F., Gordon, N.S., Merchant, J. & Goolkasian, P. The effects of brief mindfulness meditation training on experimentally induced pain. The journal of pain official journal of the American Pain Society 11, 199-209 (2010). ↩
Zeidan, F., Johnson, S.K., Diamond, B.J., David, Z. & Goolkasian, P. Mindfulness meditation improves cognition: evidence of brief mental training.Consciousness and Cognition 19, 597-605 (2010). ↩
Zeidan, F. et al. Brain Mechanisms Supporting the Modulation of Pain by Mindfulness Meditation. Journal of Neuroscience 31, 5540-5548 (2011). ↩
Luka Dimic, absolvent psihologije na
Filozofski fakulteti,
Univerza v Ljubljani