Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Znotrajžilno zdravljenje možganskih anevrizem
članki
eSinapsa, 2011-1
Zvezdan Pirtošek
Eksoskeleti – inteligentne bionske naprave
Marko Munih
O aktualnih dilemah draženja globokih možganskih struktur pri obsesivno - kompulzivni motnji
Nadja Jarc
Sledite svojo srečo ... z iPhone
Urban Kordeš
eSinapsa, 2011-2
Renata Salecl
Gašper Tkačik
Astrociti – spregledane zvezde nevrobiologije
Marko Kreft, Robert Zorec
Sašo Dolenc
Meditacija - malo truda, veliko koristi
Luka Dimic
eSinapsa, 2011-3
Mara Bresjanac
Martina Starc
Rok Berlot
Varnost uporabe generičnih protiepileptičnih zdravil
Mojca Kržan, Matevž Kržan
Možgani, računalniki - nekaj vmes
Miha Pelko
eSinapsa, 2012-4
Ali so moški in ženski možgani različni?
Gregor Majdič
O kognitivnih motnjah pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo
Dejan Georgiev
Akutno možgansko kap lahko uspešno zdravimo
Nina Vujasinovič, Bojana Žvan
Vloga nevropsihološke diagnostike pri odkrivanju zgodnjih znakov alzheimerjeve bolezni
Simon Brezovar
eSinapsa, 2013-5
Učinek placeba brez lažnih zdravil in zavajanja
Mara Bresjanac
Subarahnoidna krvavitev zaradi tromboze venskih sinusov
Mateja Repar, Anita Resman Gašperčič
Srečanje dveh velikanov: možganov in imunskega sistema
Matej Markota
Novo odkritje na področju sporadičnih prionskih bolezni
Jana Jerše, Nadja Jarc
eSinapsa, 2013-6
Odstranjevanje možganskih tumorjev pri budnem bolniku
Andrej Vranič, Jasmina Markovič, Blaž Koritnik
Zmedena bolnica, ki nič ne vidi ali PRES
Manja Hribar, Vid Zgonc
Manja Hribar
Sistemska skleroza in ishemična možganska kap - vzročna povezanost ali le koincidenca?
Mateja Repar, Janja Pretnar Oblak
Netravmatska lokalizirana konveksitetna subarahnoidna krvavitev
Mateja Repar, Fajko F. Bajrović
Klemen Grabljevec
Z omejevanjem spodbujajoča terapija pri bolnikih po nezgodni možganski poškodbi
Dejana Zajc, Klemen Grabljevec
eSinapsa, 2014-7
Možgani v mreži navezanosti, ki nas zaznamuje
Barbara Horvat
Vpliv senzoričnega dotoka na uglasitev možganskih povezav
Peter Gradišnik
Človeški konektom ali kakšne so zveze v naših možganih
Blaž Koritnik
Niko Lah
Torkove delavnice za osnovnošolce
Mateja Drolec Novak, Vid V. Vodušek
Da ne pozabim! Tehnike za pomladitev spomina
Klara Tostovršnik, Hana Hawlina
Površina socialne nevroznanosti
Manuel Kuran
Clarity - bistri možgani Karla Deisserotha
Gregor Belušič
Barbara Gnidovec Stražišar
Bojana Žvan
Nevroplastičnost po možganski kapi
Marjan Zaletel
Klinično psihološka obravnava pacientov po možganski kapi in podpora pri vračanju na delovno mesto
Barbara Starovasnik Žagavec
Možgani: organ, s katerim ljubimo
Andraž Matkovič
Marija Šoštarič Podlesnik
Gibalno-kognitivna vadba: praktična delavnica
Mitja Gerževič, Marina Dobnik
Anton Grad
Nevrologija, imunologija, psihiatrija …
Bojan Rojc
Andraž Stožer, Janez Bregant
Dominika Novak Pihler
Možganska kap – »kako ostati v omrežju?«
Nina Ozimic
Klara Tostovršnik
eSinapsa, 2014-8
Znotrajžilno zdravljenje možganskih anevrizem
Tamara Gorjanc, Dimitrij Lovrič
Obravnava hladnih možganskih anevrizem
Bojana Žvan, Janja Pretnar Oblak
Ali deklice z Rettovim sindromom govorijo z očmi?
Anka Slana, Urška Slana
Progresivna multifokalna encefalopatija
Urša Zabret, Katarina Šurlan Popovič
Ne ubijaj – poskusi na živalih
Martina Perše
Poizkusi na živalih - za in proti
Simon Horvat
eSinapsa, 2015-9
Kako deluje navigacijski sistem v naših možganih
Simon Brezovar
Vsakodnevno delo slepe osebe / s slepo osebo
Denis Kamnar
Uroš Marušič
Manca Tekavčič Pompe
Toni Pustovrh
Marko Hawlina
Od svetlobe do podobe ali kako vidijo svet naši možgani
Simon Brezovar
Janja Hrastovšek
Zala Kurinčič
Pogledi na mejno osebnostno motnjo
Jerica Radež, Peter Kapš
Uvid kot socialno psihološki fenomen
Vid Vodušek
Uvod v vidno-prostorske funkcije s praktičnimi primeri
Ana Bujišić, Sanja Roškar
eSinapsa, 2015-10
Difuzijsko magnetnoresonančno slikanje
Rok Berlot
Katja Pavšič
Radiološko izolirani sindrom - ali ga moramo poznati?
Matej Vouk, Katarina Šurlan Popovič
Kako izgledajo možgani, ki govorijo več jezikov?
Gašper Zupan
Nov pristop v rehabilitaciji - terapija s pomočjo psa
Mateja Drljepan
Pogled v maternico z magnetnoresonančno preiskavo
Taja Jordan, Tina Vipotnik Vesnaver
Saša Zorjan
Saša Zorjan
Nevroestetika: ko nevroznanost obišče galerijo
Anja Voljavec, Hana Hawlina, Nika Vrabič
Ali so psihogeni neepileptični napadi res psihogeni?
Saška Vipotnik, Gal Granda
Kako nam lahko glasna glasba »vzame« sluh in povzroči tinitus
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-11
Mara Bresjanac
Kako ultrazvok odpira pot v možgane
Kaja Kolmančič
Kako je epigenetika spremenila nevroznanost
Metka Ravnik Glavač
Ondinino prekletstvo ali sindrom prirojene centralne hipoventilacije
Katja Pavšič, Barbara Gnidovec Stražišar, Janja Pretnar Oblak, Fajko F. Bajrović
Zika virus in magnetnoresonančna diagnostika nepravilnosti osrednjega živčevja pri plodu
Rok Banko, Tina Vipotnik Vesnaver
Motnje ravnotežja otrok in odraslih
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-12
Vloga magnetnoresonančne spektroskopije pri obravnavi možganskih tumorjev
Gašper Zupan, Katarina Šurlan Popovič
Tiskanje tridimenzionalnih modelov v medicini
Andrej Vovk
Aleš Oblak
Kevin Klarič
Sinestezija: umetnica, ki ne želi odrasti
Tisa Frelih
Računska psihiatrija: od nevroznanosti do klinike
Nastja Tomat
Kognitivni nadzor: od vsakdanjega življenja do bolezni
Vida Ana Politakis
eSinapsa, 2017-13
Internet: nadgradnja ali nadomestek uma?
Matej Perovnik
Vloga črevesnega mikrobioma pri odzivu na stres
Vesna van Midden
Stres pušča posledice tako na človeškem kot živalskem organizmu
Jasmina Kerčmar
Prikaz normalne anatomije in bolezenskih stanj obraznega živca z magnetno resonanco
Rok Banko, Matej Vrabec
Psihedelična izkušnja in njen zdravilni potencial
Anja Cehnar, Jona Basle
Vpliv hiperglikemije na delovanje možganov
Jasna Šuput Omladič, Simona Klemenčič
Nevrofibromatoza: napredujoče obolenje centralnega in perifernega živčevja
Nejc Steiner, Saba Battelino
Fenomen žrtvenega jagnja v dobi interneta
Dolores Trol
Tesnoba staršev in strategije spoprijemanja, ko pri otroku na novo odkrijejo epilepsijo
Daša Kocjančič, Petra Lešnik Musek, Vesna Krkoč, David Gosar
eSinapsa, 2017-14
Zakaj ne zapeljem s ceste, ko kihnem?
Anka Slana Ozimič, Grega Repovš
Možgani pod stresom: od celic do duševnih motenj
Nastja Tomat
Nobelova nagrada za odkritje molekularnih mehanizmov nadzora cirkadianih ritmov
Leja Dolenc Grošelj
Na sledi prvi vzročni terapiji Huntingtonove bolezni
Danaja Metul
Razlike med spoloma pri Parkinsonovi bolezni
Kaja Kolmančič
eSinapsa, 2018-15
Susceptibilno poudarjeno magnetnoresonančno slikanje pri bolniku z ALS
Alja Vičič, Jernej Avsenik, Rok Berlot
Sara Fabjan
Reverzibilni cerebralni vazokonstrikcijski sindrom – pot do diagnoze
Maja Cimperšek, Katarina Šurlan Popovič
Liam Korošec Hudnik
Kognitivno funkcioniranje pri izgorelosti
Marina Horvat
eSinapsa, 2019-16
Maša Čater
Saša Koprivec
Infekcije osrednjega živčnega sistema s flavivirusi
Maja Potokar
Raziskava: Kako depresija vpliva na kognitivne sposobnosti?
Vida Ana Politakis
Razvoj depresije pri otrocih z vidika navezovalnega vedenja
Neža Grgurevič
Sonja Prpar Mihevc
Umetno inteligentna nevroznanost: srečanje nevronskih mrež in možganske fiziologije
Kristijan Armeni
Čebelji strup pri preventivi nevrodegenerativnih bolezni in priložnost za klinično prakso
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2019-17
IgG4+ – skupni imenovalec diagnoz iz preteklosti
Cene Jerele, Katarina Šurlan Popovič
Nov molekulski mehanizem delovanja ketamina v astrocitih
Matjaž Stenovec
Praktični pristop k obravnavi utrujenosti in motenj spanja pri bolnikih z multiplo sklerozo
Nik Krajnc, Leja Dolenc Grošelj
Jure Pešak
eSinapsa, 2020-18
Bolezni spektra anti-MOG pri odraslih
Nik Krajnc
Samomor pod lupo nevroznanosti
Alina Holnthaner
eSinapsa, 2020-19
Ob mednarodnem dnevu znakovnih jezikov
Anka Slana Ozimič
Teorija obetov: kako sprejemamo tvegane odločitve
Nastja Tomat
Sara Fabjan
Matjaž Deželak
Nina Stanojević, Uroš Kovačič
Od človeških nevronov do možganskih organoidov – nova obzorja v nevroznanosti
Vesna M. van Midden
Splošna umetna inteligenca ali statistične jezikovne papige?
Kristijan Armeni
Zunajcelični vezikli kot prenašalci zdravilnih učinkovin preko krvno-možganske prepreke
Saša Koprivec
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2021-20
Migrena: starodavna bolezen, sodobni pristopi k zdravljenju
Eva Koban, Lina Savšek
Zgodnji razvoj socialnega vedenja
Vesna Jug
Nastja Tomat
Mikrosplet: povezovanje preko mikrobioma
Tina Tinkara Peternelj
Stimulacija možganov kot način zdravljenja depresije
Saša Kocijančič Azzaoui
eSinapsa, 2021-21
eSinapsa, 2022-22
Sodobni vidiki motenj hranjenja
Karin Sernec
Ples in gibalni dialog z malčki
Neva Kralj
Atul Gawande
Jezikovna funkcija pri Alzheimerjevi bolezni
Gašper Tonin
Dostava terapevtikov preko krvno-možganske pregrade
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2022-23
Akutni ishemični infarkt hrbtenjače pri zdravih otrocih – kaj lahko pove radiolog?
Katarina Šurlan Popovič, Barbara Šijaković
eSinapsa, 2023-24
Možganska omrežja pri nevrodegenerativnih boleznih
Tomaž Rus, Matej Perovnik
Morske živali kot navdih za nevroznanstvenike: morski konjiček, morski zajček in klobučnjak
Tina Bregant
Metoda Feldenkrais: gibanje in nevroplastičnost
Mateja Pate
Etično naravnana animalna nevroznanost
Maša Čater
Helena Motaln, Boris Rogelj
eSinapsa, 2023-25
Urban Košak, Damijan Knez, Anže Meden, Simon Žakelj, Jurij Trontelj, Jure Stojan, Maja Zakošek Pipan, Kinga Sałat idr.
eSinapsa, 2024-26
Naravno okolje kot vir zdravja in blagostanja
Karin Križman, Grega Repovš, Gaja Zager Kocjan, Gregor Geršak
Katja Peganc Nunčič, Damjan Osredkar
Tanja Goltnik
Ali je zgodnje vstajanje dedno?
Cene Skubic, Laura Plavc, Damjana Rozman, Leja Dolenc Grošelj
Pogostost pojavljanja možganskih anevrizem v splošni populaciji se giblje med 0,2 in 9,9 odstotka. Mednarodna študija subarahnoidnih anevrizem (ISAT) ugotavlja veliko večjo učinkovitost znotrajžilnega zdravljenja rupturiranih anevrizem v primerjavi s kirurško oskrbo. Vendar v študijo ISAT zelo majhne anevrizme niso bile vključene, tako da najprimernejša oblika zdravljenja tovrstnih anevrizem ni dorečena. Zelo majhne anevrizme so definirane kot anevrizme, velike do (vključno) 3 mm. Znotrajžilno zdravljenje zelo majhnih anevrizem je tehnično zahtevno in s pogostimi zapleti, na prvem mestu le-teh je ruptura anevrizme med posegom.
Pogostost pojavljanja možganskih anevrizem v splošni populaciji se giblje med 0,2 in 9,9 odstotka.1 2 Incidenca subarahnoidne krvavitve (SAK) zaradi anevrizme je približno 10 primerov na 100.000 na leto, kar nakazuje, da večina možganskih anevrizem ne rupturira, ampak so neme, asimptomatske.3
Mednarodna študija subarahnoidnih anevrizem (ISAT) ugotavlja veliko večjo učinkovitost znotrajžilnega zdravljenja rupturiranih anevrizem v primerjavi s kirurško oskrbo.4 Vendar v študijo ISAT zelo majhne anevrizme niso bile vključene, tako da najprimernejša oblika zdravljenja za tovrstne anevrizme ni dorečena. Pomembna neodvisna napovedna faktorja za rupturo anevrizme brez predhodnih SAK sta velikost in lokacija anevrizme. Anevrizme, ki v premeru merijo manj kot 10 mm, imajo bistveno manjšo verjetnost rupture kot velike anevrizme premera 10 do 24 mm, ali gigantske anevrizme, velike 25 mm ali več. Verjetnost rupture anevrizme z manj kot 10 mm premera, brez predhodne SAK, je 0,05 odstotka na leto. Verjetnost rupture anevrizme s premerom 10 mm ali več, brez predhodne SAK, je dvajsetkrat večja - skoraj 1 odstotek na leto. Anevrizme brez predhodne SAK, velikosti 25 mm in več, imajo v prvem letu pogostost rupture 6 odstotkov. Anevrizme v zadnji cirkulaciji imajo večjo verjetnost rupture.5
V primeru predhodne SAK imajo anevrizme s premerom manj kot 10 mm enajstkrat večjo verjetnost rupture kot anevrizme enake velikosti brez predhodne SAK, s pogostostjo 0,5 odstotka na leto. Verjetnost rupture večjih anevrizem je podobna kot verjetnost rupture anevrizme brez predhodne SAK, skoraj 1 odstotek na leto. Neodvisni dejavnik tveganja za rupturo anevrizme je mesto anevrizme na vrhu bazilarne arterije v primeru predhodne SAK. Velikost anevrizme v tem primeru ni napovedni dejavnik za rupturo.6
Pri obravnavi bolnikov z nerupturirano možgansko anevrizmo je poleg velikosti anevrizme pomemben podatek predhodna SAK iz druge znotraj-možganske anevrizme.5
Prospektivna komponenta mednarodne študije nerupturiranih intrakranialnih anevrizem (ISUIA), v kateri so ocenjevali obolevnost in umrljivost v povezavi s kirurškim zdravljenjem, je pokazala, da je starost edini pomembni neodvisni napovedni dejavnik kirurškega zdravljenja; verjetnost obolevnosti in umrljivosti po enem letu je bila bistveno nižja pri mlajših pacientih kot pri starejših (6,5 odstotna pri pacientih, mlajših od 45 let; pri pacientih, starejših od 64 let).5
V vsakdanji praksi obravnave bolnikov s SAK, povzročeno zaradi rupture možganske anevrizme, se izkaže, da je večina rupturiranih anevrizem majhnih, velikosti pod 7 mm. 67 Zelo majhne anevrizme predstavljajo 15 odstotkov vseh rupturiranih anevrizem.8 Med retrospektivnimi študijami rupturiranih anevrizem in vsakodnevno klinično prakso prihaja do neskladja. To neskladje odraža prisotnost različnih podskupin oziroma fenotipov možganskih anevrizem. Zgoraj navedena trditev temelji na hipotezi o štirih različnih fenotipih anevrizem. Nerupturirane anevrizme imajo tendenco, da rastejo.9 10 11 12 Hitrost rasti anevrizme je spremenljiva in nepredvidljiva. Tako poznamo štiri vzorce rasti možganskih anevrizem. Pri tipu 1 anevrizma rupturira nekaj dni do nekaj tednov po nastanku, pri tipu 2 anevrizma počasi raste nekaj let in nato rupturira. Tip 3 pomeni, da nastala anevrizma počasi raste več let in ne rupturira. Pri tipu 4 pa anevrizma zraste do določene velikosti in se nato ne spreminja. Z anevrizmami tipa ena lahko pojasnimo zelo nizko tveganje za rupturo majhnih anevrizem v študiji ISUIA, ker anevrizme tipa 1 klinično in radiološko težko sledimo od nastanka do rupture.13 Večina anevrizem, ki zakrvavi, zakrvavi hitro po nastanku, zato se jih nikoli ne prepozna kot nerupturirane anevrizme.14 15 Mitschell ugotavlja, da obdobje povečanega tveganja traja od enega do dveh dni pa tja do osem tednov.15 Po tem začetnem obdobju pa tveganje za rupturo pade. Večina nerupturiranih anevrizem, ki jih naključno odkrijejo, je prešla v varno obdobje z nizko verjetnostjo krvavitve ob spremljanju. To so anevrizme tipa 4, v praksi pa je večina rupturiranih majhnih anevrizem tipa 1.13
Faktorji tveganja za rupturo majhne nerupturirane anevrizme velikosti pod 7 mm so: predhodna SAK, multiple anevrizme, mladost pacientov (pod 50 let), velikost anevrizme (4 ali več mm v premeru), hipertenzija in kajenje.13
Na rast majhnih nerupturiranih anevrizem pa vplivajo: spol (ženski), premer anevrizme (4 mm ali več), multiple anevrizme ter kajenje. Rast anevrizme je najpomembnejši napovedni dejavnik rupture,14 16 17 vendar pa lahko pride do rupture tudi če rasti ni. Zato je smiselno zdraviti nerupturirane anevrizme, ki rastejo, ali kažejo morfološke spremembe, med spremljanjem, čeprav so te spremembe majhne.13
Zelo majhne anevrizme so definirane kot anevrizme velikosti do (vključno) 3 mm in so vzrok za pomembno število SAK. Ob rupturi zelo majhne anevrizme je lahko volumen SAK velik. Ross in Russell poročata, da manjše anevrizme povzročajo obsežnejše SAK.18 19 Nekatere radiološke študije poročajo o obratnem razmerju med velikostjo anevrizme in velikostjo volumna SAK.19 Drugi faktorji, ki vplivajo na volumen SAK so: transmuralni (arterijski) tlak , napetost stene (na katero vplivajo kajenje, alkohol in starost anevrizme), razmerje vrat/svod in nepravilna oblika anevrizme.20 Pri možganskih anevrizmah lahko uporabimo Laplace-ov zakon (napetost stene je enaka transmuralnemu tlaku, pomnoženemu s polmerom anevrizme). Manjše anevrizme - zaradi manjšega polmera - potrebujejo za rupturiranje večji transmuralni tlak. Wardlaw ugotovlja, da ima intrakranialni tlak (IKT) dinamični vpliv na velikost anevrizme: pri nizkem IKT so anevrizme maksimalno napihnjene in minimalno pulzatilne, medtem ko so pri visokem IKT manjše in izrazito pulzatilne.21 Volumen SAK pa je napovednik vazospazma in zapoznele ishemične nevrološke okvare.22
Ruptura anevrizme med znotrajžilnim zdravljenjem znaša približno 2 do 3 odstotke.23 Smrtnost ob periproceduralni rupturi znaša do ene tretjine pacientov, preživeli bolniki pa imajo dobro prognozo, običajno brez nevroloških posledic (fenomen “vse ali nič”). Znotrajžilno žičkanje zelo majhnih anevrizem je tehnično zelo zahtevno, povezano s pogostimi zapleti; na prvem mestu le-teh je ruptura anevrizme med posegom. Tveganje za neuspešno znotrajžilno zdravljenje je pri zelo majhnih nerupturiranih anevrizmah v primerjavi z večjimi anevrizmami bistveno višje (13,7 % : 3,3 %).24 Glavni vzrok rupture med posegom je omejeno manipuliranje z mikrokatetrom ter spiralo v majhnem volumnu anevrizmatske vreče. Vsak minimalen nehoten premik mikrokatetra, žice ali spirale lahko v zelo omejenem prostoru povzroči ponovno rupturo.24 Nguyen ugotavlja, da je verjetnost intraoperativne rupture pri zelo majhnih anevrizmah petkrat večja (11,7 %) kot pri večjih (2,3 %).25 Cloft in Kallmes sta dokazala, da je tveganje za znotrajžilno intraoperativno rupturo pomembno večje pri manjših rupturiranih anevrizmah kot pri večjih nerupturiranih anevrizmah.26 Verjetnost trombo-emboličnih dogodkov z obolevnostjo ali brez nje je sicer manjša pri zelo manjhnih anevrizmah (3,9 % pri zelo majhnih : 7,1 % pri večjih), vendar ni statistično pomembna.24
Večja verjetnost zapletov pri zdravljenju zelo majhnih anevrizem v primerjavi z večjimi je posledica tehnične zahtevnosti posega. Za uspešno in varno izključitev zelo majhne anevrizme iz obtoka sta zato ključni dobra usposobljenost in izkušenost operaterja ter pravilna izbira materiala.27
Indikacija za zdravljenje zelo majhnih nerupturiranih možganskih anevrizem je kontroverzna. Upoštevati je potrebno stopnjo tveganja pri zdravljenju v primerjavi z naravnim potekom bolezni. Kirurško zdravljenje zelo majhnih anevrizem zagotavlja dokončno izključitev anevrizme iz obtoka. Po drugi strani pa predstavlja unikaten izziv, saj so zelo majhne anevrizme pogosto tanke in premajhne za varno postavitev kirurške sponke, ne da bi pri tem zožili ali poškodovali matično žilo.28
Zelo majhne anevrizme, velike do 3 mm, pogosto rupturirajo. Njihovo zdravljenje, tako kirurško kot znotrajžilno, je tehnično zahtevno. Zelo majhne anevrizme so pogosto tanke in premajhne za varno postavitev kirurške sponke, ne da bi pri tem zožili ali poškodovali matično žilo. Znotrajžilno žičkanje zelo majhnih anevrizem pa je lahko povezano s pogostimi zapleti, kot je ruptura anevrizme med posegom. Zato je potrebno vsakega pacienta obravnavati individualno, glede na njegovo starost, velikost in lokalizacijo anevrizme.
Od uredništva neodvisno zunanjo in slepo recenzijo sta opravili prof. dr. Bojana Žvan in doc.dr. Janja Pretnar. S strinjanjem recenzentk članek objavljamo v nespremenjeni različici z dodanim strokovnim komentarjem recenzentk.
Jellinger K. Pathology of intracerebral hemorrhage. Zentralbl Neurochir 1977; 38: 29-42. ↩
Jakubowski J, Kendall B. Coincidental aneurysms with tumours of pituitary origin. J Neurol Neurosurg Psychiatry 1978; 41: 972-9. ↩
Ingall TJ, Whisnant JP, Wiebers DO, O’Fallon WM. Has there been a decline in subarachnoid hemorrhage mortality? Stroke 1989; 20: 718-24. ↩
Molyneux AJ, Kerr RS, Yu LM, Clarke M, Sneade M, Yarnold JA, Sandercock P; International Subarachnoid Aneurysm Trial (ISAT) Collaborative Group. International subarachnoid aneurysm trial (ISAT) of neurosurgical clipping versus endovascular coiling in 2143 patients with ruptured intracranial aneurysms: a randomised comparison of effects on survival, dependency, seizures, rebleeding, subgroups, and aneurysm occlusion. Lancet 2005; 366(9488): 809-17. ↩
International Study of Unruptured Intracranial Aneurysms Investigators. Unruptured intracranial aneurysms-risk of rupture and risks of surgical intervention. N Engl J Med. 1998 Dec 10; 339(24): 1725-33. ↩
Beck J, Rohde S, Berkefeld J, Seifert V, Andreas R. Size and location of ruptured and unruptured intracranial aneurysms measured by 3-dimensional rotational angiography. Surg Neurol. 2006; 65: 18 –27. ↩
Weir B, Disney L, Karrison T. Sizes of ruptured and unruptured aneurysms in relation to their sites and the ages of patients. J Neurosurg. 2002; 96: 64 –70. ↩
van Rooij WJ, Keeren GJ, Peluso JP, Sluzewski M. Clinical and angiographic results of coiling of 196 very small (< or = 3 mm) intracranial aneurysms. AJNR Am J Neuroradiol. 2009 Apr; 30(4): 835-9. ↩
Miyazawa N, Akiyama I, Yamagata Z. Risk factors for growth of unruptured intracranial aneurysms: follow-up study by serial 0.5-T magnetic resonance angiography. Neurosurgery. 2006; 58: 1047–53. ↩
Phan TG, Huston J III, Brown RD Jr, Wiebers DO, Piepgras DG. Intracranial saccular aneurysm enlargement determined using serial magnetic resonance angiography. J Neurosurg. 2002; 97: 1023–28. ↩
Juvela S, Poussa K, Porras M. Factors affecting formation and growth of intracranial aneurysms: a long term follow-up study. Stroke. 2001; 32: 485–91. ↩
Yoshimoto Y. A mathematical model of the natural history of intracranial aneurysms: quantification of the benefits of prophylactic treatment. J Neurosurg. 2006; 104: 195–200. ↩
Makoto S, Tomosato Y, Masahiro Y, Haruhiko K. Small Unruptured Intracranial Aneurysm Verification Study. Stroke. 2010; 41: 1969-77. ↩
Wiebers DO, Whisnant JP, Sundt TM Jr, O’Fallon WM. The significance of unruptured intracranial saccular aneurysms. J Neurosurg. 1987; 66: 23–9. ↩
Mitchell P, Jakubowski J. Estimate of the maximum time interval between formation of cerebral aneurysm and rupture. J Neurol Neurosurg Psychiatry. 2000; 69: 760 –7. ↩
Juvela S, Porras M, Poussa K. Natural history of unruptured intracranial aneurysms: probability and risk factors for aneurysm rupture. J Neurosurg. 2000; 93: 379 –87. ↩
Juvela S, Porras M, Heiskanen O. Natural history of unruptured intracranial aneurysms: a long term follow-up study. J Neurosurg. 1993; 79: 174–82. ↩
Roos EJ, Rinkel GJ, Velthuis BK, et al. The relation between aneurysm size and outcome in patients with subarachnoid hemorrhage. Neurology 2000 Jun 27; 54 (12): 2334–6. ↩
Russell SM, Lin K, Hahn SA, et al. Smaller cerebral aneurysms producing more extensive subarachnoid hemorrhage following rupture: a radiological investigation and discussion of theoretical determinants. J Neurosurg 2003 Aug; 99(2): 248–53. ↩
Kyriacou SK, Humphrey JD. Influence of size, shape and properties on the mechanics of axisymmetric saccular aneurysms. J Biomech 1996 Aug; 29(8): 1015–22. ↩
Wardlaw JM, Cannon J, Statham PF, et al. Does the size of intracranial aneurysms change with intracranial pressure? Observations based on color “power” transcranial Doppler ultrasound. J Neurosurg 1998 88(5): 846–50. ↩
Brouwers PJ, Dippel DW, Vermeulen M, et al: Amount of blood on computed tomography as an independent predictor after aneurysm rupture. Stroke 1993 24(6): 809–14. ↩
Sluzewski M, Bosch JA, van Rooij WJ, Nijssen PC, Wijnalda D. Rupture of intracranial aneurysms during treatment with Guglielmi detachable coils: incidence, outcome, and risk factors. J Neurosurg. 2001 Feb; 94(2): 238-40. ↩
Pierot L, Barbe C, Spelle L; ATENA investigators. Endovascular treatment of very small unruptured aneurysms: rate of procedural complications, clinical outcome, and anatomical results. Stroke. 2010 Dec; 41(12): 2855-9. ↩
Nguyen TN, Raymond J, Guilbert F, Roy D, Be´rube´ MD, Mahmoud M, Weill A. Association of endovascular therapy of very small ruptured aneurysms with higher rates of procedures-related rupture. J Neurosurg. 2008; 108: 1088 –92. ↩
Cloft HJ, Kallmes DF. Cerebral aneurysm perforations complicating therapy with guglielmi detachable coils: a metaanalysis. AJNR Am J Neuroradiol 2002 23(10): 1706–9. ↩
Suzuki S, Kurata A, Ohmomo T, Sagiuchi T, Niki J, Yamada M, Oka H, Fujii K, Kan S. Endovascular surgery for very small ruptured intracranial aneurysms. Technical note. J Neurosurg. 2006 Nov; 105(5): 777-80. ↩
Gupta V, Chugh M, Jha AN, Walia BS, Vaishya S. Coil embolization of very small (2 mm or smaller) berry aneurysms: feasibility and technical issues. AJNR Am J Neuroradiol. 2009 Feb; 30(2): 308-14. ↩
Tamara Gorjanc, dr. med.
Dimitrij Lovrič, dr. med., spec. rad.
Univerzitetni klinični center Ljubljana